Zanima me ali si je kdo že uspešno pozdravil fobijo ali tesnobo (+napadi panike) s hipnozo – kot jo izvaja npr. dr.Marjan Pajntar? Nasploh me zanimajo izkušnje v zvezi z zdravljenjem s hipnozo, baje jo opuščajo zaradi stranskih učinkov?
Ali je sploh mogoče pozdravit fobijo kako drugače kot tako da se soočiš z dogodkom, ki ti jo je povzročilo (=hipnotična regresija)? Že zelooo dolgo iščem pot ven iz tega, ker tako naprej ne gre.
Zanima me tudi ali je vzrok za tesnobo vedno nesamozavest ali je mogoče, da tesnobo (in napade panike) sproža “le” huda fobija – in je nesamozavest le posledica tesnob in s tem onemogočenega življenja?

Če je na tem forumu kdo, ki je s hipnozo odpravil fobijo ali tesnobo se bo verjetno javil. O osebnih izkušnjah se pozanimajte tudi na forumu društva DAM.

Psihiatri težave odpravljamo z zdravili in psihoterapevtskimi ukrepi. Soočanje s fobičnimi situacijami je potrebno in slej ko prej se je treba z njimi soočiti zavestno. Kadar je soočanje pretežko je prav, da si poiščete pomoč. Izpostavljanje je del zdravljenja. Kdaj in kako bo do njega prišlo je stvar dogovora in odločitve pacienta in njegovega terapevta.

Vzroki so lahko različni, odvisni od posameznika. Panični napadi se na primer pogosto pojavljajo po tem, ko je imel posameznik izkušnjo z boleznijo ali bolnišnico pri znancu, prijatelju ali sorodniku.

Prav ste ugotovili, težave lahko precej onemogočijo vsakodnevno življenje in vploivajo na samozavest.

lp

Zelo si želim pomagat sama sebi ampak me je tudi malo strah hipnoze (baje lahko tudi škoduje???), ali je to društvo, ki ste ga zgoraj omenila (DHS) dovolj usposobljeno za izvajanje hipnoze? Nekateri pravijo da je daleč najboljši hipnoterapevt g. Marjan Pajntar… ne vem, malo sem zmedena, ker nimam dovolj informacij…

Na internetu sem našla link, ki sem vam ga pripela, ne želim pa se opredeljevati. Na kratko sem napisala kako se omenjenih motenj lotevamo psihiatri:s psihoterapijo in zdravili. Še nekaj linkov s koristnimi informacijami:

lp

Najlepša hvala

Za zdravljenje fobij obstaja več različnih metod in hipnoterapija vsekakor ni edina uspešna. Uspešne so metode s postopnim približevanjem oz. izpostavljanjem sprožilnim situacijam oz. objektom.Pomembno je, da je fobija obravnavna s strani usposobljenega oz. kompetentnega strokovnjaka.

Samozavest ni nujno edini izvor fobij oz. tesnobnosti. Ponavljajoče težave s paničnimi napadi in fobijami prav gotovo sprožajo pri posamezniku občutek ne moči, ne zmožnosti in je s temi izkušnjami, težko samozavesten, sploh v situacijah,kjer se lahko tovrstno stanje sproži.

Vem, da je večino fobij mogoče pozdraviti ali ublažiti s postopnim približevanjem sprožilnih objektov/situacij. Ker pa ne gre pri meni za zunanje dejavnike ampak za notranje občutke, katerih se bojim in so neizogibni mi noben prihiater do zdaj ni mogel pomagat, ker teh občutkov ne morem priklicat kadarkoli – tako kot nekomu npr. prinesejo pajka v njegovo bližino…

KAKO ODPRAVITI FOBIJO?

Enostavno vprašanje. Je tudi odgovor takšen?

Pred tem naredimo nekaj korakov nazaj na začetek življenja. Pogled povsem poenostavimo, da bo slika bolj enostavna, jasna in kratka.

Zagledali bomo majhnega fantka, morda v vrtcu ali drugje, morda kje na obisku. In tu so še drugi otroci. Igrajo se. Skrivalnice. Pa se ta fantek skrije v omaro ali drug skrit, temen prostor. Tam je, sam. Skrit. Pa se zaskočijo vrata in jih ne more odpreti. To mlado bitje zgrabi panika. Kliče, ne more ven in nihče ga ne sliši. To je morda prvi takšen dogodek. S ponavljanjem tega občutenja bo to mlado bitje kasneje, ko bo morda že pozabilo na to, pridobilo klavstrofobijo.

Prvo takšno izkustvo bo, tako kot vse, kar vidimo, slišimo, okusimo, vonjamo večno zapisano v podzavesti. Naslednje izkušnje, doživljanja bodo ojačevala to doživljanje …

Fobija je nelogičen strah, ko je bojazen izzvana samo ali predvsem v določenih okoliščinah, ki na splošno niso nevarne, kot je na primer mali /žepne velikosti/ kuža, ki ga soseda prinese v našo bližino.

Strah in vsi spremljajoči občutki, ki jih sproži naša podzavest, kot so razbijanje srca ali občutje omedlevanja, in je pogosto povezana še z bojaznijo pred smrtjo, izgubo kontrole ali pred norostjo, niso logični. So močno pretirani glede na okoliščine. Že ob pričakovanju približevanja takšne situacije se navadno sproži prezgodnja bojazen. Če se situaciji ne moremo ali mislimo, da se ne moremo izogniti, pride do panike. S ponavljanjem takšnih doživljanj je odziv vedno hujši in sčasoma pride v takšnih okoliščinah, ko ni videti izhoda, tudi do izgube zavesti.

Fobij je veliko in se vežejo na, za človeka, ki ne pozna tega, prav neverjetne predmete ali okoliščine. Poglejmo nekaj primerov:
aglofobija – strah pred bolečino
agorafobija – strah pred odprtim prostorom
akrofobija – strah pred višino
amaksofobija – strah pred vožnjo
androfobija – strah pred moškimi
antropofobija – strah pred ljudmi
apeirofobija – strah pred neskončnostjo
arahnofobija – strah pred pajki
astrafobija – strah pred grmenjem, strelami
aurofobija – strah pred zlatom
brontofobija- strah pred neurjem
demonofobija – strah pred demoni
dendrofobija – strah pred drevesi
dromofobija – strah pred prečkanjem ceste
elekrofobija – strah pred elektriko
emetofobija – strah pred bruhanjem
entomofobija – strah pred insekti
fazmofobija – strah pred duhovi
felinefobija – strah pred mačkami
filofobija – strah pred zaljubljenostjo
fizofobija – strah pred fizičnim naporom
fobofobija – strah pred strahom
genofobija – strah pred seksom
gimnotofobija – strah pred goloto
ginofobija – strah pred ženskami

Logičen je na primer strah pred nevarnostjo, ko se na primer približano robu prepada ali kletki tigra. Kadar se strah veže na objekt, ki sam po sebi ne predstavlja nevarnosti, za katerega posameznik ve, da omenjeni objekt ni izvor strahu, kljub temu pa nastane občutek strahu, gre za fobijo. Kljub temu, da se ve, da je ta strah neracionalen, se takšna oseba vedno izogiba situaciji, ki bi lahko pripeljala v ta pretiran strah.

Ugotovimo lahko, da se občutek tega pretiranega strahu in vseh spremljajočih pojavov, z vsakim doživljanjem ojačuje. Vzrok temu je dogodek, največkrat v ranem otroštvu (sproži se lahko tudi kasneje ob čem hudem, kot je na primer prometna nesreča), ki je z današnjega pogleda skoraj neverjetno.

In zdaj k odgovoru: odprava fobij je dokaj enostavna. Odpravi se tako, da v podzavesti spremenimo POMEN PRVEGA dogodka, ki je sprožil to verigo ojačevanja takšnih doživljanj in vse, z njim povezane. Povedano zelo enostavno: iz slona naredimo muho.

Vse o tem prikažemo na predstavitvah hipnoze in hipnoterapije, ki so običajno vsako sredo ob 18. uri v Ljubljani na Valjhunovi 11 (zraven Festivalne dvorane). Informacije: Mednarodna akademija duhovnih znanosti, po telefonu: T: 01 43 45 660 ali 031 808 837, po e-pošti: [email protected] ali osebno na naslovu Ljubljana, Valjhunova 11. Več tudi na http://www.adz.si

Pozdravček!

Tudi pri meni gre za notranje občutke..
Jaz nisem obiskala še nobenega psihiatra,že leto in pol si pomagam sama..samo je kdaj res hudo..in rada bi se dokončno rešila vseh teh neprijetnih občutkov..

ali lahko prosim malo bolj opišeš kaj čutiš..

hvala lp

Pozornost, najlepša hvala, po dolgem času sem spet pogledala na tale forum in s tvojo pomočjo (najlepša hvala) ugotovila, da trpim za hudo obliko EMETOFOBIJE (ne prenašam slabosti, bruhanja-niti pri sebi, niti pri drugemu ne), nisem vedela, da ima ta fobija prav svoje ime. Najlepša hvala za informacijo.
nekdo, čutim napetost, tesnobo, grozen strah, ki se stopnjuje celo do napada panike. Grozljivi občutki. Če kdo bruha, zbežim.

Pozdravljeni.

Imela bi vprašanje v zvezi s fobijami. Sama sem namreč pri sebi zasledila dve fobiji: pred kačami in majhnimi oz. zaprtimi prostori. Obe sta se mi v zadnjem letu drastično poslabšali, kar pomeni, da me je vedno bolj strah možnih dogodkov, ki bi lahko v povezavi s fobijama zbudili panični napad. Kljub vsemu sem napad doživela samo enkrat v mladosti (sedaj govorim o klavstrofobiji). Ko sem se pričela zavestno poglabljati v ta neutemeljen strah sem ugotovila, da me pravzaprav zaprt prostor kot tak ne spravlja v obup, ampak misel, da ne bom mogla iz njega- ugotovila pa sem tudi, da se ta strah veže na zgornji del telesa (okoli prsnega koša in predvsem roke). Če imam torej občutek, da ne morem premikati rok ali zgornjega dela telesa, me začne mučiti misel, da bom doživela panični napad. Pri kačah gre za strah, da se bom srečala s kačo v naravi (če jo vidim v terariju z njimi nimam težav) in se potem poskušam izogibati možnim situacijam, ki bi pripeljale do tega srečanja. Tudi kačo sem srečala v naravi samo enkrat in v paniki pobegnila stran. V zadnjem času sem precej delala na sebi in so se mi odpirala različna spoznanja (v zvezi z lastnimi vedenjskimi vzorci, partnerskim odnosom in predvsem z družinskimi vedenjskimi vzorci), zato predvidevam, da sem se nečemu v podzavesti nevarno približala in so se zaradi tega ti neutemeljeni strahovi poslabšali, da bi obranili srečanje s pravo vsebino. Ker sama nimam psihoterapevtskega znanja, mi brez pomoči verjetno ne bo uspelo razvozlati neznanke. Kljub temu bi lepo prosila, če morda ob mojem pisanju dobite kakšno idejo, s čim bi lahko omenjeni strahovi lahko bili povezani (na misel mi je prišel sinonim za zvezane roke in omejitve v prostoru,strahom pred neizhodnostjo situacije, da se morda bojim biti podrejena, nesvobodna, da morda ne morem nečesa narediti, čez nekaj iti – vsekakor pa nekaj v povezavi z dogodki iz otroštva…pri kačah pa sem pomislila na spolnost, mogoče kakšno spolno nadlegovanje v preteklosti ali pa morda celo strah pred čem v zvezi s spolnostjo?Kljub temu bi težko rekla, da imam na tem področju kakšne večje težave, zato nisem prepričana, da razmišljam v pravo smer), da mi namignete v kateri smeri naj iščem odgovore na vprašanja, če je to seveda sploh mogoče brez psihoterapevtske obravnave.

Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor.

Lp
Tina

Anksioznost ali tesnoba je povezana z občutkom za nevarnost. Pri anksioznih motnjah ta nikoli ni realna. Lahko je povezana z nekimi situacijami, dogodki, notranjimi občutki iz preteklosti. V sedanjosti jih človek podoživlja ponovno, vendar v zelo dobro “zakamuflirani” obliki. Poleg tega je prag za doživljanje anksioznosti verjetno biološko pogojen, pomeni da imajo nekateri nizkega in anksioznost zaznavajo prej kot tisti, katerih prag je višji. Zato se pogosto dogaja, da so razlogi poznani, posameznik pa anksioznost še vedno doživlja. Stvari se lahko zato lotimo na drugi strani. Svojo popzornost namreč usmerimo na obvladovanje tesnobe. To nam olajša vsakodnevno življenje in še vedno je dovolj časa tudi za analiziranje in poglabljenje. Očitno ste k analiziranju nagnjeni. Pazite le, da ne boste naredili težav tam kjer jih nimate (v spolnosti na primer). Dejstvo da vas takšno delo na sebi zanima, poiščite strokovnjaka, ki vas bo na tej poti vodil.

Več o anksioznih motnjah, osebnih izkušnjah, tudi o obvladovanju na forumu društva DAM

lp

Moja izkušnja s hipnozo je kar dobra. Nekajkrat sem bila pri dr. Pajntarju.
Najprej se z njim pogovoriš o svojih težavah, nakar te “hipnotizira” na način, da popolnoma sprostiš vse mišice. Seveda se vseskozi zavedaš kaj se dogaja okoli tebe. Potem ti v stanju sproščenosti, ko je podzavest odprta za sugestije, govori pozitivne stvari (odvisno od tvojega problema).

Za negativne učinke hipnoze ne vem. V bistvu je hipnoza kot meditacija ali avtogeni trening. Vendar smo nekateri takšni, da drugim bolj verjamemo kot sebi (avtosugestija – sugestija psihiatra).

Iz čiste previdnosti pred šarlatani in profiterji sem se jaz raje obrnila na psihiatra, ki to izvaja.

Kot zanimivost naj še povem, da sem enkrat obiskala tudi hipnotizerja, ki nima medicinske izobrazbe. V neki literaturi sem namreč prebrala, da hipnoza učinkuje tudi pri povečanju prsi. In ker nisem ravno obdarjena sem si rekla, da nimam kaj izgubiti…Dvakrat sem bila osebno pri temu gospodu, potem pa mi je dal za domov CD s posneto hipnozo. To naj bi poslušala tri mesece vsak dan. Nisem bila ravno disciplinirana, ampak nekajkrat sem poslušala (po 10 minut). Tudi gospod me ni popolnoma prepričal. Je pa zanimivo, da se mi je obseg prsi res povečal za 3 cm (iz št. 3 na 4). Pri tem se mi teža ni prav nič povečala.

Upam, da sem vam s svojo izkušnjo kaj pomagala.

Anja 01, prebrala sem tvoj problem, o kaerem si pisala pred enim letom. Tudi sama imam podobno težavo in me zanima, če si uspela svojo fobijo – strahom pred bruhanjem in videti koga, ki bruha, kako rešiti. Če si, mi prosim odgovori, kajti tudi sama zelo trpim in se želim rešiti tega.

Samo vprašanje za deizi- glede hipnoze za povečanje prsi- bi bila pripravljena ta cd poslati tudi meni??? k hipnoterapevtu mi je res nerodno iti glede tega (vsaka čast ti!), imam pa že izkušnje z avtohipnozo.. če bi bila tako prijazna, mi lahko pišeš na mail.. lahko ga tudi kupim od tebe… hvala!
tina

ŽIVJO!
Naj se najprej na kratko predstavim. Sem iz Ljubljane, stara sem 17 let. Imam tri sestre in enega brata. Imam osemnajst sestričen in bratrancev, 6 tet ter 6 stricev. Zdaj pa me zanima ali je tudi ta moj strah fobija. Če pride kdo meni na rojstni dan mu takoj dam roko da mi vošči, tudi če pridem jaz kdaj h komu mu dam roko in mu voščim. Problem v stisku roke je le pri popolnih tujcih ali pa pri ljudeh ki jih vidim res zelo redko ali pa sem jih nazadnje videla pred kakšnim letom dni. Zakaj tistim ljudem ne morem enostavno dati roke. Nisem pretirano samozavestna. Imam kar veliko prijateljic in prijateljev, ki so zelo samozavestni. V meni pa je že od rojstva vprašanje zakaj popolnemu tujcu ter ljudem ki jih ne vidim vsak dan ali pa jih sploh ne vidim leto, dve ne morem preprosto dati roke ob dobrodošlici in odhodu.

Morda vam je enostavno preveč nerodno.Napisali ste, da niste pretirano samozavestni. Kaj vam gre skozi glavo v trenutku, ko se znajdete pred tujcem, s katerim bi se morali rokovati, razkrije v čem je problem.

lp

Lp!
Rada bi povedala kakšen je moj problem in upam da bi mi kdo znal pomagat.
Imam nekakšen strah pred ljudmi že 3 leta.V osnovni šoli do 5-ga razreda je bilo vse lepo in super ker sem se z razredom uredu razumela.od 7-ga do 9-ga razreda pa so a razred in b razred premešali, od takrat naprej sem imela samo eno prijateljico s katero swa bile zelo povezani.Zadnja 3 leta osnovne šole sem zelo trpela kajti sošolci in sošolke so se vsak dan spravljali name z zelo grdim obnašanjem (grdim govorjenjem, zmerjanjem,nasiljem…)ob koncu 9-ga razreda sem bila tudi zlorabljena od zelo starejšega človeka.
Zelo pogosto imam nekakšne napade panike, zato sem se izpisala iz srednje šole ker me je ta strah neprestano oviral in počutila sem se nezaželjeno.šolo bom naredila izredno ampak me malo skrbi kajti strah me je da ko bom dobila službo da me nebi zagrabila spet panika.v 14-ih dneh sem shujšala 7 kilogramov kar se mi zdi zelo čudno ampak prej nikoli nisem shujšala to se mi je pojavilo zadnji mesec.obiskovala sem tudi psihologinjo ter dobila antidepresivna zdravila, ampak mislim da ne pomagajo dosti, kajti še vedno imam različne napade:
– strah pred zunanjim svetom
– slabost
– vrtoglavica
– razbijanje srca
– potenje
Lepo bi prosila za kakšen nasvet kako to odpraviti kajti večkrat pomislim na samomor ker sem na robu prepada.
HVALA
Lp!

Lp.

že 3 leta imam problem.V osnovni šoli so me vsak dan poniževali z grdimi besedami, kletvicami…Sedaj imam nekakšen strah pred ljudmi in ne znam si pomagati.Ko grem v nakupovalni center kjer je veliko ljudi me zagrabi panika lahko samo pomislim da bom morala med ljudi me zagrabi nekakšna tesnoba.občutim
– slabost
– vrtoglavica
– hitro bitje srca
– se tresem…
Hodila sem tudi k psihologu in dobila antidepresive ampak nič ne pomaga.
Včasih sem na robu prepada in velikokrat pomislim na samomor.
Za kakršen koli nasvet se vam lepo zahvaljujem.