Spoštovani!

Moja prijateljica se je pred kakim letom nazaj zdravila za bulimijo, ki naj bi trajala prb. 2-3 leta. Poslali so jo v Ljubljano in jo tam obdržali kak mesec. Ko je prišla domov, je še nekaj časa hodila k psihiatrom potem pa nič več. Pred kakim tednom dni mi je pa rekla, da bruhat sploh ni nehala in da se to še nadaljuje in da je precej hudo, zaradi česar se sploh ne čudim. Razmere pri njih doma se niso spremenile(zaradi katerih je zbolela), celo poslabšale so se…
Zdaj pa ne vem kaj naj naredim. Vem da bi to mogla njenim staršem ali kaki drugi starejši osebi povedat, ampak verjetno bi jo poslali spet v Ljubljano, jo kaki mesec tam zadržali in spet domov. In spet bi se vse ponovilo. Njeni starši itak ne opazujejo kaj se dogaja z njo, in če bi jim še to šla povedat, bi me verjetno čudno pogledali, ali nekaj takega v tem smislu.. Na drugo starejšo osebo se pa nemorem obrnit..
Prosim za nasvet v čim krajšem roku saj z njo postaja vse hujše.
Hvala že vnaprej.

Draga Špela,
vidim, da te resno skrbi za tvojo prijateljico, ki trpi za bulimijo. Izgleda se je tako kot se zgodi pogosto, tudi pri njej zgodilo le delno izboljšanje (saj v 1 mesecu v katerikoli ustanovi to niti ni čudno), okolica pa v želji, da bi bilo hitro vsega hudega konec, noče videti, da okrevanje še ni zaključeno.
Hm, zelo malo podatkov si navedla, da ti težko dam kak konkreten odgovor. Koliko je prijateljica stara? Kaj so tiste “neugodne razmere v družini”, ki so se kvečjemu poslabšale, ne pa izboljšale pri njej?
Seveda bo najbolje, da se z nekom osebno pogovoriš, pa če to niso njeni starši, so morda lahko kake organizacije za pomoč mladim, šolska svetovalka, lahko se oglasiš tudi pri nas v Ženski svetovalnici po vnaprejšnjem dogovoru po tel. ali e-pošti ([email protected]).
Bolj splošen odgovor pa bi bil: pogovori se z njo. Povej ji, da si opazila, da ji gre slabo, da še zdaleč ni opravila z bulimijo, povej ji, kaj te skrbi v zvezi z njo in da bi rada da si poišče pomoč. Da greš lahko z njo pobrskat po internetu, ali na prvi razgovor. Koneckoncev, če je bila v neki ustanovi zaradi pomoči pri bulimiji, naj se znova obrne tja – saj relaps oz. poslabšanje stanja ni prav redko pri okrevanju od motnje hranjenja.