veliko kreganja in malo zabave
Pozdravljeni!
Stara sem 33 let,s partnerjem hodiva ze 11 let,skupaj živiva 6 let in imava dva otroka stara 2 in 4 let. Postajam vedno bolj nezadovoljna v partnerskem odnosu. Ne morem točno reči kaj se dogaja, ni nič takega posebnega. Vara me ne,vsaj ne da bi vedela,pije tudi ne,je pa morda precej kritičen do mene. Moti me, da me le redko pohvali,graja pa kar naprej. Takoj opazi, če katera dela niso opravljena. Veliko časa si vzame za šport. Jaz pa sama z otroki doma. Skratka tako ne gre več naprej. Odločila sem se,da temu naredim konec. Začela sem sama hoditi na dopuste z otroki, Ko ima on šport jo popokamo in jo mahnemo na izlet. Nič več ga ne čakam.
Ima naporno službo in je res zelo zoprn doma, če ne gre na športno rekreacijo, pa si rečem naj gre pa bo potem boljše volje. In ko pride zadnjič domov je začel nergat kaj vse stoji na napačnem mestu mi dvigne pokrov. V navalu jeze sem razbila steklo v vratih. Rekla sem mu, kako me lahko ves čas nekaj zaničuje, da vem da nisem tako slaba kot on govori.
Tudi pogovora z mano se izogiba. Meni, da pogovor sploh ni pomemben. Tudi časa za naju je dovolj ko gredo otroci spat on pa se takrat vsede pred računalnik pa guli svoje delnice ali pa gleda televizijo. Pa sem mu rekla da bi se pogovarjala,pa pravi da je od otrok tako zmatran, da ne zmore pogovora. Ja otroci ga zelo utrudijo, saj mene tudi.
Življenje je sedaj ko so otroci malo zrasli prazno. Prej sem sanjala o dojenčkih,sedaj ko jih imam in je ta želja izpolnjena mi nekaj manjka. Mogoče nov izziv ali življenski cilj.
Začela sem se več ukvarjati s špotrom. To mi precej pomaga v najini zvezi,sva nekako bolj povezana,ker naju združuje skupen hobi.
Drugače pa sama greva le redko kam skupaj ker težko dobiva varstvo čez vikend.
Ne morem mu dopovedati, da zveza v katero nič ne vložiš začne propadati. kako naj mu to dopovem?Sedaj ne govoriva že 1 mesec. Vedno sem jaz začenjala pogovor tokrat pa želim da to stori on.in čakam pa čakam pa nič.
Napisala se svoje občutke zato da mi je lažje in če ve kdo za kakšen nasvet mu bom zelo hvaležna.
hvala ker ste me brali
sergeja
Pozdravljeni ga. Sergeja!
Zelo težko je v odnosu, kjer nisi začuten, kjer tvoj napor in trud, ki ga vložiš v materinsrvo in opravila doma, ni nikoli ovrednoten. Kot pišete, vas moti, da vas mož nikoli ne pohvali, nenehno graja in nerga. Zelo sami ste v tem odnosu. Celo otroci ne zmorejo izpolniti tistih pričakovanj in hrepenenj, ki so tako zelo globoko v vas. Najverjetneje je zelo težko, če si bil v svoji prejšnji družini nenehno kritiziran, nikoli pohvaljen in predvsem vedno sam. Saj tam ni bilo nikogar, ki bi začutil to punčko v njenem čustvenem svetu. In potem odideš v svet, kjer ponovno najdeš grajo, nerganje ter občutek nevrednosti in nezadostnosti. Kot pišete ste moža veliko čakali, saj ima zelo naporno službo, ob tem pa potrebuje še rekreacijo. Nekega dne pa vam je bilo vsega dovolj in ste poskrbeli sami zase. Občutek imam, da je tukaj ostalo veliko neizražene jeze. Besni ste nanj, saj vas ne začuti, ne razume, najhuje pa je, da se izobiba pogovoru, ko imata oba čas za vaju. Česa se ta gospod tako zelo boji, da prihaja domov poln obramb. Kaj je tam tako zelo ranljivo, da ne zmore vzpovstaviti prijetnega intimnega odnosa z vami. Vsakodnevni prepiri vama zelo služijo, da ne najdeta stika v nežnejšem odnosu, saj je to edini odnos, ki ga poznata od doma. Model, ki je zelo globoko zarisan v vajine notranje svetove in ga je zelo težko preseči, saj ko prideta v odnos, z vso silovitostjo odreagira med vama.
Veliko dela bo potrebno na odnosu. Težko bo brez pomoči tretje osebe. Priporočala bi vama terapijo, ki vama bo odprla nove svetove. Odnos ima v sebi vedno potencial za rast in spremembo. Odločitev pa je seveda vajina.
Vse dobro vam želim na vaši poti.
Sabina Stanovnik
spec. ZDT
Midva-zakonski in družinski center, Ptuj
tel:041/867-856
e-mail: [email protected]
Sergeja, verjamem da ti ni enostavno.
Zdi se mi, da niti ne potrebuješ ali zahtevaš zelo veliko, da bi ti bila srečna v odnosu, vendar ne dobivaš niti osnovnih stvari kot so pohvala za dobro (ali pa slabo) skuhano kosilo, opravljena dela … Predvidevam, da si poskusila vzpostaviti komunikacijo že velikokrat, pa nekako ne uspeš, ampak je zelo, zelo pomembno, da do komunikacije pride. Videti je, da se v tebi kopiči velika jeza. Ta jeza pa vedno bolj narašča, v notranjosti se šopiri in lahko s časom narediš pravo neumnost, ne samo razbiješ šipo. Jeza mora iti ven, zato pametno delaš, da si samo organiziraš čas, da greš z otroci na izlete in se na ta način sprostiš… Mogoče bi bilo dobro, da ob močni jezi vzameš »poušter« in ga »prebutaš«. Če bi bila na tvojem mestu bi pisala dnevnik – pisma (2 na teden) zanga in mu jih pustila npr. ob postelji. V njih bi mu na lep, prijazen, pozitiven (nikakor pa obsojajoč) način napisala, kaj pogrešam v odnosu, kako se počutim, pa tudi da ga imam rada in da si želim že spet čutiti ljubezen kot takrat, ko …. in podobno. Četudi se ne pogovarjata ne opuščajta osnovne komunikacije kot je pozdravljanje: živjo, dobro jutro, dober večer, lahko noč … in normalno, prijazno pogovarjanje o stvareh o katerih se morata pogovarjati (ki se npr. tičejo otrok). Tak dogovor sva imela z bivšim in moram priznati, da so ravno te stvari po prepirih delovale pomirjajoče in veliko prispevale k spravi. Sprejmita ga tudi vidva. Vsaka stvar ima življenjske cikle in tudi odnos, malo gor, malo dol, veliko dol, pa veliko gor, pa strmo in hitro dol …. Pomembno je, kako se obnašamo v teh trenutkih. Da smo hkrati razumevajoči, pa še vedno trdni kar se tiče zahtev glede določenih stvari v odnosu. Bistvo je, da je ravno komunikacija tista zaradi katere se lahko vse poruši ali vse zgradi. Torej bodi pametna, bodi taktna, strateška če hočeš … pri komunikaciji, predvsem pa se kot hudič križa izogibaj nekomuniciranju. Čeprav komuniciramo vedno – tudi molk je namreč komunikacija, ki veliko pove, ampak mislim, da razumeš, kaj želim povedati.
Primer: če pride domov in negoduje, da nekaj ni narejeno, to reče celo na najbolj neprimeren način; ga najprej lepo pozdravi in reči: vesela sem, da si doma. Sem hotela to narediti, vendar sem bila zaposlena in mi je zmanjkalo časa. Lahko to narediva skupaj? Npr. vprašaj ga: zdiš se mi zelo napet, kako je bilo v službi (ne sili, da pove več kot hoče!).
Če bo »apriori« zavračal kakršno koli komunikacijo, si pa upam trditi, da ali ima drugo (verjemi, da bi večina žensk dala za svoje moške roko v ogenj, da ne varajo, pa se je kasneje izkazalo drugače – tudi jaz za svojega; pa se je zgodilo tudi meni) ali te pa enostavno ne ljubi več, mu greš blazno na živce … Vse se omili, če znamo pravilno, toplo komunicirati, čeprav se zgodi, ko so čustva že res mrtva, da tudi to ne pomaga. Včasih je ločitev pač neizogibna, ker ni prav, da dovolimo, da drugi z nami grdo, ponižujoče, izkoriščajoče … Moški kot ženske rabimo dom, ne samo hišo ali stanovanje. Dom, kjer nas bo nekdo razumel, nas pocrkljal, nam izkazal ljubezen. Če tega ne dobimo doma, se hitro lahko navežemo na osebo, ki nas bo zelo dobro razumela, to pa pomeni tudi oddaljevanje od osebe, ki naj bi bila najpomembnejša oseba v našem življenju. Torej, če ne bosta naredila ničesar, boš ti ali on prej kot slej našla ljubimca/ljubico.
Potrudi se za svojo družinico, srečno.