rejnik in zakon
Ali se sme rejnik ukvarjati z zakonom, spremembami in strmeti k boljšim pogojem za rejništvo? Velja namreč, da moramo pač delati to, za kar smo se sami odločili in naj nas ostalo ne zanima. Pa vendar ne morem mimo tega, da ne bi nekaj rekla, pa če se bo kaj spremenilo ali ne. Zelo smo omejeni in zato ne moremo opravljati dela, kot bi si želeli. Sem mogoče edina? Ima kdo podobno izkušnjo ali mnenje?
Jaz bom komentirala le prvi stavek
Seveda sme oz. le rejniki sami bodo dosegli, da se stvari uredili. Tako nekako je povsod. Dokler ne zavihajo rokavov direktno prizadeti toliko časa ni za pričakovati sprememb. Žal pa opažam, da večina raje čaka druge in tarna. To Darja seveda ne leti nate, da me ne bi narobe razumela:)
Zakaj se bojijo, da bi se spremenilo nekaj, potem pa jih več nikoli ne bi bilo strah, in bi lahko z dokumenti operirali in bi bilo za vse poskrbljeno, kot mora biti,… Kaj vam še zmeraj ni jasno? Kar koli se počne, kar koli se ureja, brez papirja, brez pisne izjave je vse skupaj nič. Nič ti ne pomaga, če ti je nekdo pač nekaj rekel in ti si to storil – kriv si, če si storil napak, pa kljub temu, da ti je to nekdo, ki se spozna rekel, da lahko.
Normativi soc. delavcev.
Kaj menite, da se določijo normativi soc. delavcem? Preobremenjeni bi bili razbremenjeni in bi najverjetneje lažje delali, bilo bi manj napak, bolje bi poznali primer, ker bi imeli več časa in ga potrobno preučili ter se posledično lažje odločali, omogočeno bi bilo res timsko delo,….
Normativi obstajajo – zapisani! Samo nihče ne sme reči, da je kaj narobe, ker ministrstvo takoj pove, da je vse dobro.Kot je dobro sploh vse, kar napravijo oni – brez napak!
Socialni delavci pa so tudi šele skozi naše “pritiske” s težavo izustili, da so zasuti z delom – sicer ne bi rekli nič!
A oni so “zasuti” in mi to zlahka razumemo in jih podpremo – kaj pa njihovo razumevanje naših težav? Se kaj dobronamerno oglašajo, pridružujejo, pomagajo??