Pozdravljeni,
jaz pa rabim nasvet kako naj pomagam shujšati našemu še ne 12 letniku, ki ima vsaj 10 kg preveč. Zdaj smo se v družini dogovorili, da mora vsak dan na daljši, malo bolj hiter pohod, pa večerje smo omejili tako,bo zadnji obrok, ki pa bo le sadje, pojedel do 18. ure, po tej uri pa nič več. Popolnoma smo prepovedali sladkarije, razne prigrizke (čips, palčke…), pa pijača bo samo voda. Ali mislite, da smo zastavili prav in nam bo uspelo, oziroma prosim za vaše nasvete, kako bi se vi tega lotili.
lp
po mojem, da ste blizu rešitve, ampak vsako sadje zvečer tudi ni preveč dobro, saj vsebuje fruktozo, to pa je čisti sladkor.
poglejte si malo po internetu o prehranjevanju po sistemu glikemičnega indeksa (Motignacova knjiga “Jem torej hujšam”), posebej pa bi vam mogoče priporočila obisk pri ustreznem zdravniku, saj gre za odraščujočega otroka..
srečno.
Si že slišala za “Šolo hujšanja za otroke” v Stični?
Dve moji prijateljici sta imel otroka, ki sta bila pretežka več kot 10 kg in je debelost začela posegat po njunem zdravju. Na priporočilo osebnega zdravnika sta šla deček in deklica (10 in 12 let) za nekaj tednov na hujšanje v Stično pod zdravniškim nazdorom. Oba sta v enem letu dosegla zaželjeno težo in jo bolj ali manj tudi vzdržujeta.
Deček je postal pravi fant, aktiven košakraš, prej pa se ni niti ganil od TV, deklica pa je postala vesela mlada dama in smelo stopa skozi puberteto.
Problem pri otrocih je običajno ta, da jedo ne iz potrebe/lakote, temveč iz stiske, ki jo povzročajo odnosi v šoli, medosebn odnosi v domačem okolju. Morda od otroka starši pričakujejo preveč šolskih uspehov, ali jih silijo v prenažiranje napetosti med staršema. Če je vzrok debelosti stiska, potem omejevanje hrane nič ne pomaga, pač pa odstranitev vzroka, ki pa je dostikrat tudi za starše travmatičen. Če ob tem otroku omejujemo še hrano, ga silimo v dvojno stisko. Dajte mu priložnost, da se odpre, da z vašo pomočjo ugotovi zakaj ves čas je. Ob tem pa potrebuje vašo izdatno oporo in brezpogojno ljubezen. Nekateri otroci so bolj trdoživi, drugi pa občutljivi, kar ni nič narobe!
Ravno tako je nesmisleno od “sedečega” otroka nenadoma pričakovati aktivnosti, ki so za druge povsem normalne. Dajte svojemu otroku priložnost, da si izbere svojo aktivnost, sebi ljubo, in ne silite ga pretirano v to, pač po njegovih sposobnsotih.
V Stični se otroci izjemno dobro počutijo (proti pričakovanju staršev), saj so med sebi enakimi in imajo vsi enake omejitve. Tam jih naučijo kaj smejo in česa ni zaželjeno jesti in zakaj, navadijo jih na dnevno aktivnost, hkrati pa preverjajo zdravstveno stanje. Imajo tudi redni pouk. Med otroci pa se oblikuje prijateljstvo, kjer nihče nikogar ne podcenjuje ali se posmehuje. Hkrati pa je to tudi šola hujšanja za starše, ki se morajo naučiti določenih zakonitosti prehranjevanja, da lahko pomagajo svojim otrokom.
Otroci ne morejo pristopiti k hujšanju tako kot odrasli, to je dobro vedeti! Bog ne daj pa kakšna dieta, ki je bolj škodljiva kot koristna!!!
Podobno težavo sem imela tudi jaz z mojim skoraj desetletnikom. Tudi sama sem bila debela, le da jaz sem z veseljem začela z gibanjem, sin pa je gibanje naravnost sovražil. Nimam pojma, od kje mu odpor do gibanja, njegov leto mlajši brat pa obužuje čisto vse vrste športa, sama sem bila kljub kg dokaj aktivna.
Prva stvar je, da moraš otroku gibanje priljubiti. Šport mu mora biti v veselje, v radost. Ne muka, ne prisila… ne morete njega poslati na sprehod proti njegovi volji, temveč ga mora gibanje veseliti. Rolerji, rolka, kolo, hoja, planinarjenje, plavanje… karkoli. Samo, da mu je v VESELJE. Moj sin se je odločil za rolko in kolo, poleti plavanje. Morda bi mu nabavili kužka, da bi z njim hodil na dooolge sprehode?
Drugo: hrana. Ja, zelo zanimiv je tudi vaš odnos do hrane. Kar boste odredili otroku, tega se morate tudi sami držati. Jaz mu nisem nikoli ničesar prepovedala, začela sem kuhati zdrave obroke za vse (čeprav sem bila jaz tista, ki se je odločila, da bo shujšala), sladkarije kupujemo samo ob torkih (eno malenkost), pri nedeljskih kosilih se posladkamo z najrazlinejšimi sadnimi kupami. Obroki morajo biti točno ob uri – zjutraj zajtrk, malica je v šoli, doma je kosilo, ena popoldanska malica in večerja. Za popoldansko malico jima dam tudi 50 g smoki in jabolko. Ne vsak dan, recimo enkrat na teden. Smoki namesto kruha 🙂 Večerjo imamo ob 19. uri, sicer nikoli sadja… morda kak jogurt, ribo, in zelo tanek kos kruha. Če že sadje,potem raje mandarine, pomaranče, kivi. Voda? Otrokm ne prija, raje naredi limonado brez sladkorja. Ali pa skuhaj kak eksotični čaj brez sladkorja.
Mislim, da je pri otrocih bolj pomembno (pa tudi bolj zdravo) gibanje in ne prehudo omejevanje pri hrani. Če migajo, tudi pokurijo. Starši pa moramo biti zgled in se vsega najprej sami dosledno držati, šele potem lahko to pričakujemo/zahtevamo od otrok.
Moj sin ima skoraj 12 let, visok je 158 cm, ima 55 kg. Še vedno malce preveč, ampak na pogled je veliko shujšal (prej ga sploh nisem tehtala, da ne bi mislil, da mora ON hujšati). Najbolj sem pa vesela, ker je vse šlo kar nekam spontano in brez odrekanja.
Srečno!
Se zahvaljujem vsem, ki ste mi tako ali drugače odgovorile. Anina tebi pa hvala, da si delila vašo izkušnjo. Moram samo povedati, da moj sin gibanja ne sovraži ampak se mu sammemu pač ne ljubi na kolo, ven na zrak (živimo malo izven kraja tako, da pač mora cca 1 km na igrišče). No zdaj ko sem mu predlagala da bi vsak večer skupaj šla na hojo je bil kar za to. Drugače hodi tudi h košarki, le da ti treningi niso najbolj redni (s strani trenerja). No vseeno upam, da nam bo uspelo dati dol kakšno kilo. Aja pa sladkarije smo res omejili na minimum, pa večerje točno določili do kdaj se sme jesti, pa tudi vmesnih prigrizkov (čips, palčke…) ni več.
Jaz imam upanje da nam bo uspelo.Hvala vsem še enkrat za mnenja.
lp
Vsem lep pozdrav,
Nas je tudi šolska zdravnica pošiljala V Stično, a sta se otroka uprla na vse možne načine. Edina stvar pri kateri ne popustimo je gibanje, hrano omejujemo, a ne zelo zelo pretirano. sladkarije so le zaizlete, doma jih ni.
Rezultat po 4 letih. Oba imata rel. veliko kg, tako da jih še vedno pošiljajo v Stično, a tisti ju sploh dobro ne pogleda. Ne izmeri % mišične mase,.. Skratka še vedno sta pri močnejših, samo oba izgledata hudo športno in ni nobene šolske športne “procesije” brez njiju. Vsak trenira svoj šport, tako nekako 12 ur tedensko. Tudi tu sta zame zelo zelo uspešna. Odkar sta se fizično tako okrepila ju komentarji o kg ne ganejo preveč, kajti oba rel dobro izledata tudi, ko se postavita pred ogledalo in se sama zelo kritično,po najstiško ogledata. Športa sta si izbrala sama in meni je važna predvsem njuna navušenost nad gibanjem. Sin za moj občutek včasih s tem kje mora vse biti vse poleg že pretirava.
Vsi ki so ju poznali pred 4 leti ne verjamejo, da nismo bili na nobeni dieti in da nismo pretirano omejili hrane.
Ana
Še en nasvet s strani otroka, ki je imel v maldosti preveč kil.
To s Stično se meni ne zdi preveč pametna ideja in sicer zato, ker tam imaš čisto drugačen ritem življenja, pa še 14 dni je premalo, da bi človek prevzel druge navade, tako, da vprašanje, kaj se zgodi, ko otrok pride nazaj v staro okolico in k starim navadam. Jaz poznam ravno nasproten primer iz Stične. Sicer tam je neka punca shujšala, vendar pa je vse izgubljeno in še veliko več pridobila nazaj.
Anina, tvoj nasvet mi je bil pa zelo všeč, takega razmišljanja od svoje mame, bi si tudi jaz želela, ko sem bila majhna. Saj ni bistvo, da vaš otrok v tem trenutku izgubi kilograme, da ne bo predebel, to nosi posledice za sabo celo življenje, zato je bolje, da spremenite vi in s tem preko vas tudi vaš otrok odnos do hrane, gibanja…
Tigrica77, pozdravljena!
Najbolje, da še enkrat preberete Aninin post, ker menim, da zajame vse, od zgleda staršev do reda pri prehrani. Za najstnike je to še kako pomembno. Dieta? Sami ugotavljate, da dieta učinkuje, dokler traja, potem se vse skupaj obrne na glavo, kile poskočijo nazaj in še više. Zakaj posegati po še eni dieti, ki bo skoraj zanesljivo v končni fazi dala rezultat +3kg? Bolj pametno je, da prehrano (ne samo njene prehrane, ampak po možnosti za celo družino) uredite tako, da bo jedla najmanj 5 količinsko manjših obrokov, s čim manj omejevanja pri živilih. Edino, kar bi pri vsakodnevni prehrani odsvetovala, je hitra hrana in sladkarije, toda če se te tu in tam vendarle pojavijo na jedilniku, nič hudega, da le ne bo prepogosto (npr. 1X tedensko je čisto dovolj, da ne izgubi volje). Pa veliko tekočine (po možnosti nesladakne in negazirane). Ob rednem gibanju in telovadbi bi verjetno to moralo učinkovati. Vendar ne pričakujte takojšnjih in hitrih rezultatov. To je namreč naložba za naprej, ker bo dekle počasi usvojilo nov režim prehranjevanja in se ne bo vračalo nazaj na stara, neuspešna pota.
Veliko uspeha!
Lp
naj še dodam, da se naj res odpove kakršnimkoli dietam… ker zdaj v teh letih ima še ogromno časa… naj raje hujša 1 leto (pa tudi če gre dol samo 1 kg na mesec) kot pa da bi v nekaj mesecih na hitro izgubila veliko kilogramov…
ker če bo že zdaj začela počasi, se je bo to kmalu obrestovalo… in seveda naj se proba čim več gibat… naj si izbere tako aktivnost, ki jo veseli, da se ji šport ne bi prekmalu zameril…
lp
nisem brala drugih nasvetov, ti pa iz izkušenj povem, da je odličen način, da fant shujša, plavanje!
imam nečaka, ki sicer ni imel 10 kg preveč, je pa imel kar očiten trebuh in pa “šlaufke” okoli pasu. fant je izjemno težek alergik (na njegovem jedilniku so lahko edino: krompir, ribe, jabolko, banana in šipkov čaj). je tudi za moje pojme zelo nemotoričen in posledično ne mara nobenega športa.
nobena dieta zanj ne pride v upoštev, saj že itak ne sme jesti skoraj nič.
pa so ga vpisali v plavalni klub… v vodi je gibanje nekaj povsem drugega, kot zunaj. trening je vsak dan (razen ob vikendih). fant, ki sicer noče slišati za nobeno gibanje, ki pomeni športanje, je začel v vodi uživati, kljub temu, da se na treningu kar precej plava. ampak on ni imel občutka, da je to kakšen napor.
dečko je v 1m shujšal 3kg, brez da bi bil kakorkoli obremenjen, trebuščka ni več! 🙂
praviš, da tvoj fant rad športa. če ima rad plavanje, poskusita s tem. poleg vsega je plavanje šport, kjer je najmanj poškodb.
Če se otrok sam pri sebi ne bo odločil, da želi shujšati mu ne bo pomagala niti Stična niti kaj drugega. Če mu prepoveste sladkarije in jih doma ni jih bo pa dobil od drugod če bo tako hotel.
Verjemi, da se s prekomerno težo pri otroku ukvarjam že skoraj 10 let in smo poskusili skoraj vse pa smo se vsi drugi bolj držali kot pa otrok.Dokler njemu ne naredi klik ne bo nič.
Mi smo šele sedaj našli način oz. hrano(ne bom delala reklame,da ne bodo nekatere skočile v zrak) s katero so rezultati potrjeni tudi pri zdravniku. A tudi tukaj je kljub dobrim rezultatom malo popustil in smo ga morali brcniti v rit da spet nadaljuje.
Vse je v glavi.
Popolnoma drži, da je vse v glavi. Saj glede tega najstniki niso nič drugačni od odraslih, le prioritete imajo rangirane drugače kot mi. Tako kot nam ne pomaga ne vem kakšno prepričevanje, dokler nam v glavi ne naredi klika, tako tudi najstniku ne bo pomagala nobena literatura, dokazovanja, prepričevanja. Vsak od staršev svojega otroka najbolje pozna in tudi ve, na kakšen način bo v njegovi glavi nekaj preklopilo. Če tega preklopa ni, potem je najstnika pač potrebno pretentati (pa če se to še tako grdo sliši), da ne bo imel občutka, da je na hujšanju. Ko bodo rezultati vidni, bo tudi sam zelo zadovoljen. Ni pa univerzalnega načrta, kako to narediti in doseči, saj je vsak posameznik individuum zase. Starši se moramo pač zanesti na poznavanje svojega otroka in temu prilagojene lastne metode.
Lp
ČE je punčka pri teh letih pretežka pomeni, da dela nekaj precej narobe. Pametno bi bilo ugotoviti kaj je tisto “narobe” in potem to popraviti. Verjetno bo potrebno zamenjati kar nekaj navad.
Kaj pa je potrebno zamenjati pa je odvisno od primera do primera. Če povem drugače, če je nekaj za nekoga dobro ni nujno, da bo to koristno za nekoga drugega.
Pri otroci je zadeva veliko bolj delikatna ker otroci še rastejo in so lahko posledice katastrofalne, če se zadeve lotite napačno.
Sam imam s podobnimi zadevami kar nekaj izkušenj. Veliko sem predval otrokom ter staršem (www.ajedi.biz), svetovalec pa sem tudi na http://www.tosemjaz.net. Otrokom je potrebno razložiti na njim razumljiv način z metaforami in priemeri iz njihovega sveta, še bolj pomembno pa je dati otrokom zgled, na katerih si potem oblikujejo vrednote.
Zato ti svetujem, da se obrneš na strokovnjaka – nekoga ki ve kaj dela in skupaj v parih seansah uredite težave s prehrano. Sodelovati mora ponavadi tudi mati.
Predvsem pa se izogibaj dijetam fitnes strokovnjakom ali pa aktivistom, ki prodajajo dodatke s katerimi čudežno shujšaš.
no, js bom pa takole rekla. meni se vsekakor ne zdi prav, da se 11 letnika omejuje z nevem kakimi dietami. pri teh letih namreč otrok raste, se razvija,… js mislim, da je otroka predvsem potrebno naučiti, da zna delati s svojim telesom, torej, da se pravilno in zdravo prehranjuje in da se giba, saj gibanje pripomore k psihični in fizični stabilnosti. js ga na tvojem mestu ne bi pošiljala v nobeno šolo za hujšanje in ga omejevala samo na neko nizkokalorično hrano. Poleg tega mu ne bi zmanjšala trenutnega vnosa kalorij, ampak bi samo zamenjala hrano, naj se raje otrok potegne, torej zraste in se mu bojo kilogrami razporedili naravno. tako je bilo pri mojem bratu, bil je bolj debelušn, čez kakšne tri leta, pa so vsi govorili kako je shujšal, v bistvu je pa samo zrastel, jedel je pa enako. edino kar se mi je pri tem zdelo napačno je bilo to, da je jedel enako, ampak žal nezdravo. bolje je, vsaj js mislim, da so kalorije pridobljene s hrano enake, samo hrana naj bo čimbolj pestra in zdrava, ker na dolgi rok je to najbolje.
želim vse dobro, lp
Videla sem, da na A Kanalu (? nisem čisto prepričana) ob sobotah in nedeljak 16:45 teče angleška oddaja o otroškem taboru hujšanja. Bistvo je, da otroke navadijo gibanja in jih poučijo o zdravi prehrani in jih tudi naučijo izbirati prave jedi. Hkrati osvešča, koliko kalorij in maščob vsebujejo McDonaldove dobrote.
Glejte oddajo, boste videli, kaj vse ti otroci doživljajo. Zagotovo bi starši morali precej vedeti o živilih samih, njihovi hranilni vrednosti. Danes je težko tako “na oko” ocenjevati lažja/kalorična živila, ker vsebujejo tooooliko skritih kalorij. Še težje je otroka prepričati, da bo namesto čokolade žulil surov korenček 🙂
Zagotovo popolna prepoved živil ne bo delovala pri otrocih, to razumejo kot kazen in potem (če že prej ni) postane hrana nagrajevanje in kaznovanje. Veliko je potrebno delati na motivaciji (iskanju idej, ki bodo otroka motivirale), spremembi domačih jedilnikov, predvsem pa družinskega gibanja, v smislu športov in sprehodov. Ne pričakujte, da bo otrok, ki je predebel, ki se težko giblje in zaostaja za vrstniki z radostjo lotil gibanja, da ne rečem športa! Počasi, vztrajno in zanesljivo se daleč pride!
Zagotovo pa otrok, ki za več kot 10 kg preseže svojo normalno težo, zaužije dnevno ogromen presežek kalorij! Malo prisluhnite, da boste razvozlali, kaj vašega otroka žene, da preveč je.