NOČNO DELO
Živjo!Mene zanima kakšen vpliv na zdravje ima dolgotrajno nočno delo.Zdaj že kakih 7 let delam nočne in spim ponoči le mogoče enkrat,ali dvakrat na teden.Čez dan se počutim zelo utrujeno in zaspano in tudi bolj sem razdražljiv,kot,kadar sem spočit,ko imam to redko možnost,da par noči normalno spim.Čas za prehrano je zaradi nočnega dela tudi drugačen,kot bi po predpisih za zdravo prehrano moralo biti.Na primer,jutranjo kavico spijem med enajsto in eno opoldne,takrat nekako tudi zajtrkujem,kakor se pač zbudim.Pa tudi to je,da spanec,ki ga imam-recimo,med peto in enajsto,dvanajsto zjutraj ni tak,kot je,ko se spi ponoči.Saj se rekreiram,zelo rad tečem že od negdaj in se potem počutim veliko bolje,celo zelo dobro,a kaj,ko potem namesto k nočnemu počitku odrinem zvečer na delo,k precej težkem fizičnemu delu.Mislim,da je že po naravi dan za budnost in delo,noč pač za spanje in počitek,a vem,nisem edini z takim,vsiljenim ritmom življenja.Me pa zanima,kakšne so lahko kaj posledice na zdravje.Pravijo,da se človek navadi na vse,a naravno to ni.Mislim pa,da se čisto res navadiš na to ne,le sprijazniš se,da tako pač je.Sem se odločil to napisat,ker me res že dajejo te nočne in me zanimajo izkušnje tudi drugih z takim načinom življenja.Lepo pozdravljam vse,ki tole zdajle berete in želim vsem,ki boste odšli spat lahko noč!
Lepo pozdravljeni!
Človeško telo je naravnano po biološkem ritmu, po biološki uri se odvijajo tudi vsi fiziološki procesi in izločanje življenjskih snovi (hormonov, encimov …). Stalno, redno spreminjanje oz. p o n a v l j a n j e bioloških funkcij v določenih časovnih obdobjih imenujemo biološki ritmi ali bioritmi. Očitno je, da vzdrževanje mnogih fizioloških spremenljivk (krvni pritisk, temperatura …) znotraj zelo omejenega obsega predstavlja predpogoj zdravja. Takemu nadzoru, s katerim telo vzdržuje razmeroma stalno notranje okolje, pravimo homeostaza. Kadar neka spremenljivka ni več v tem obsegu, govorimo o bolezni.
Raziskave so odkrile ritmičnost vrste fizioloških spremenljivk. Skorajda je težko najti katero, ki je ne bi kazala. Trajanje teh ritmov (čas, potreben za dovršitev enega ciklusa ) je zelo različen in se giblje od delca sekunde (npr. električna aktivnost možganov …), preko sekunde (ritmično utripanje srca …), 24- urnih ritmov (ritem budnosti in spanja …), do redkejših ritmov, ki trajajo en mesec ali celo eno leto (menstrualni ritem, zimsko spanje nekaterih sesalcev …). V organizmu torej vzporedno poteka niz najrazličnejših bioritmov.
Zelo pogoste so biološke spremenljivke, ki kažejo 24-urne ritme (nihajo s frekvenco od 20 do 28 ur). Gre za spremembo različnih bioloških in psihofizioloških funkcij in procesov v 24- urnem obdobju, s fazami p o v i š a n j a in z n i ž a n j a v določenih obdobjih dneva in noči, ki se trajno ponavlja. Mednje sodi tudi ritem budnosti in spanja. Pri normalnih urnikih spanja, budnosti in hranjenja imajo spremenljivke višje vrednosti podnevi in nižje v nočnih urah, z minimumom v zgodnjih jutranjih urah. Na sploh so dnevne vrednosti višje od nočnih. Redko izjemo predstavlja ritem koncentracije nekaterih hormonov v krvi, ki doseže vrh ponoči ali v urah takoj po zbujenju, najnižje pa zvečer.
Pod normalnimi pogoji je potek ritmov stalen. Ta časovni ustroj je lahko moten zaradi spremembe urnika budnosti, obrokov, socialnih vplivov itd. Do problema pride, ker je notranja ura stabilna in se ne more hitro prilagoditi zunanjim spremembam. Ritmi niso le napačno fazirani, pač pa spreminjajo svoj potek glede na stari telesni čas in novi čas okolja. Take nenormalnosti sovpadajo in so lahko vzrok za utrujenost, slabo učinkovitost, slabo počutje in prebavne motnje (delavci , ki delajo v nočnih izmenah, imajo npr. več čirov na želodcu …).
Dokler je človeštvu čas odmerjalo sonce, je ritem budnosti in spanja sovpadal z naravnim izmenjavanjem dneva in noči. Tudi običajni socialni ritem vsebuje delo podnevi, prosti čas zvečer in spanje ponoči. Do problemov prihaja, kadar se življenje razlikuje od teh pravil. Umetna svetloba je omogočila, da zaposleni lahko zamenjujejo dan in noč. Toda strokovnjaki svarijo, da biološkega ritma ne moremo neomejeno motiti brez negativnih posledic. Negativne posledice dolgotrajnega nočnega dela so prej ali slej težave z zdravjem.
Najpogostejše zdravstvene težave, ki pestijo zaposlene v nočnih izmenah, so: srčno-žilne, želodčne, črevesne težave, življenje jim grenijo psihosocialne spremembe, ti delavci so zaradi preutrujenosti bolj razdražljivi, moteno je družinsko in družabno življenje, po nekaterih raziskavah je med njimi celo več ločenih. (?) Ko se vrnejo z nočnega dela, naj bi legli k počitku, vendar pa, četudi si zatemnijo prostor , spanec podnevi zaradi dnevnega hrupa ne more biti tako trden kot ponoči. Neredki se takoj po vrnitvi iz službe napotijo na delo doma … Hormon melatonin, ki sodeluje pri ciklu za spanje – budnost in usklajuje biološko uro, se izloča samo v temi, ponoči, nasprotno pa svetloba spodbuja našo budnost.
Potreba po zadostnem spanju je ena izmed fizioloških funkcij, ki jih organizem potrebuje za p r e ž i v e t j e. Spanje potrebujemo za obnavljanje celic, ustvarjanje spomina, potrebujemo ga zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo ponoči (kot rečeno, se nekateri hormoni izločajo samo ponoči med spanjem). Spanje potrebujemo tudi zaradi regulacije telesne temperature (ki nam niha v 24 urah in ob 4h zjutraj zdrkne na najnižjo točko). Čeprav obstajajo med nami individualne razlike v tem, koliko spanja potrebujemo, velja splošno pravilo: potrebujemo toliko in takšno kvaliteto spanja, da se čez dan dobro počutimo (!). Moten spanec je torej s u b j e k t i v e n občutek slabega spanja. Problem nastane tedaj, kadar je spanje pogosto prekinjano ali nenehno rušimo ritem budnosti in spanja. Za uravnotežen spanec je potreben e n a k o m e r e n ritem spanja in budnosti (kar naj bi veljalo tudi za konec tedna). Če ritem pogosto rušimo, lahko nastopijo težave. Ljudje, ki so vso delovno dobo delali v treh izmenah, imajo mnogokrat hude težave. Res pa je, da se nekateri organizmi na takšne spremembe težje prilagajajo kot drugi.
Na delovnem mestu je priporočljivo prebiti kvečjemu dve noči zapored, če pa se ponoči dela cel teden, naj bi delavec tako preživel tudi prosti konec tedna … (?). V strokovnih krogih je bilo pred časom celo slišati predloge, naj posamezni delavci opravljajo s a m o nočno delo, vendar se zamisel zdi vse manj sprejemljiva.
Utrujenost in zaspanost v nočni izmeni se skuša preprečiti z močnejšo svetlobo, primerno lahko hrano in toplimi napitki, zadnja leta svetujejo tudi nekajminutne dremeže (kar seveda ne pride v poštev v proizvodnji). Kadar se po spanju zbujamo bolj utrujeni, kot smo bili, ko smo šli spat, je to alarm, ki nas opozarja na potrebo po spremembi. Takšen človek potem težko funkcionira – utrujen je na delovnem mestu, zaspi lahko v avtomobilu, pogosteje povzroči nesrečo na delovnem mestu ipd. (Znano je, da je do najpogubnejših industrijskih nezgod prihajalo ponoči …). Pri tem ne velja nujno, da človek povzroča napake, a jih zaradi utrujenosti morda ne prepozna in ne sprejme pravih odločitev.
Obrnjen ritem ima vsekakor negativne učinke na človekov organizem in izključno nočno delo je, ne da bi mogli pričakovati resne posledice za zdravje, mogoče opravljati le nekaj let. Ukrepi posebnega varstva za nočne delavce morajo biti redni zdravstveni pregledi in daljši dopust. Čeprav je nočno delo finančno višje ovrednoteno kot dnevno, izkušnje kažejo, da mnogi delavci iz nočne izmene zapustijo to delo, zato je fluktuacija na teh delovnih mestih velika.
Spoštovani, želim vam dobro počutje, zdravje ter telesno in duševno odpornost . Držite se !
Pozdravljam vas,
Veronika
Se zahvaljujem za odgovor!Ja,vsi znaki neprespane noči se potem odražajo čez dan in,ker imam družino in čez dan pač še druge obveznosti,me najbolj moti,da potem ne funkcioniram tako kot bi moral.No pa se nekako trudim,da gre dan vseeno mimo tako,da ni preveč obremenilno za kgarkoli od mojih,čeprav vedno ne gre.Pa še to se mi pojavlja,da imam stalno občutek pomakanja časa.Po nočni zjutraj dalj časa spim,potem se še nekaj časa spravljam skupaj in potem kar ni in ni časa za vse,kar bi moral postoriti in,kar sem približno imel v planu.Potem si rečem:no bom pa jutri,a zgodba se ponovi.Ni prijeten občutek!Me pa še zanima,kako je kaj z energijskimi pijačami,kot Red Bul,preveč kave čez dan in ponoči.Proti koncu tedna,ko se utrujenost le še stopnjuje si pomagam ponoči pač z kakšnim takim energijskim napitkom,ki me potem nekaj časa drži po konci.To pa verjetno tudi nima kakšne zdravilne učinke.Lepo vas pozdravljam in se zahvaljujem za vaš čas!
Ja, razumem vas. Različna poživila oz. energijski napitki imajo kratkoročno vzpodbuden učinek, kar pa ne velja za dolgoročne posledice. Naša psihofizična vzdržljivost ima svoje meje, biološkega ritma ne moremo pretentati v nedogled. Prej ali slej občutimo posledice v slabšem počutju, kasneje pa v motenem zdravju.
Lep dan!