kako naprej
Lepo pozdravljeni upam da mi boste lahko svetovali kateremu strokovnjaku se naj obrnem glede mojega problema.Ja problem je v tem,da nisem imela kaj dosti lepega v mojem otroštvu vsaj gledano iz mojega vidika.Z starši se še vedno razumem in jih redno obiskujem vendar je sedaj ta odnos med nami odkar ne stanujemo več skupaj boljši.Naj povem da je moj oče bil večkrat vinjen in da je mene kakor tudi brata večkrat pretepal od mame nisem dobila pričakovane podpore v tem času ker sem morala jaz bolj tolažit njo kot pa ona mene.Naj povem da smo živeli skupaj z babico,ki je vedno delala probleme in lahko priznam da jo moja mami kar odkrito sovraži in to da sem jaz to celo mladost doživljala se sedaj začne kazati v mojem obnašanju.Z fantom sva od njegovih staršev dobila polovico nove hiše drugo polovico je dobila sestra starša pa živita zraven v stari hiši.Zelo sem jima hvaležna za to kar sta nam dala saj sta nam dala to za kar sta 15 let garala.Ampak jaz nekako nisem zadovoljna motijo me vsi okrog čeprav so vsi v redu in vem da jim delam krivico.Ampak jaz sem z vsakim dnem bolj razdražljiva vse me moti rada bi bila samo sama.Naj pripomnim da imam zelo razumljivega partnerja ki me zelo podpira ampak meni ni nič bolje najbolj pa mori ta pritisk v prsnem košu,ki že dalj časa sploh več ne izgine.Prišla sem do točke ko sem se odločila da poiščem pomoč pri strokovnjaku vendar nevem kako si naj najdem ustrezno osebo.Zelo bi vam bila hvaležna ,če bi mi lahko koga svetovali.(okolica Maribora).Že vnaprej hvala za odgovore.
Lendero
Kot ste opisala svojo mladost, je razumljivo, da se težko znajdete v novem okolju, čeprav so ljudje okrog vas “v redu”. Vam je žal domače čisto nekaj drugega, zato vas verjetno stiska v prsih. Odločitev za pomoč je pogumna in pravilna. V Mariboru se lahko obrnete na Družinski center Mir. Več informacij dobite na http://www.rkc.si/dcm/
Lendero,
si morda pomislila, da je s teboj vse v redu in da ne štima nekje drugje. Starši so vama dali hišo, a vprašanje, če so čustveno z njo prekinili – zanjo so ja morali delati 15 let – to ni mala stvar – čisto možno je, da podzavestno menijo, da so sedaj upravičeni do ne vem, morda kontrole, da bi jim morala biti vidva še posebej hvaležna ali naklonjena – ni rečeno da gre za grd odnos iz njihove strani, a če niso hiše dali in ob tem prekinili čustvenih vezi, potem to ti čutiš na telesu – kajti sinu lažje dajo, saj je njihov, ti pa si tista, ki si prišla k družini naknadno in nekaj prejela. Da se razumema – to ni klevetanje njegovih staršev, le osvetlila bi ti rada – kaj se morda dogaja na drugih sferah, ki so očem skrite. Tisti ki poznajo te zadeve, ti bodo lahko povedali, da na določenih nivojih (energetski vidik) so starši s teboj vzpostavili vezi, ki niso čiste – pa znova, da se razumema – ne mislim, da imajo slab namen, a če le niso popolnoma sprejeli tega, da so ti dali, ti to nosiš.
Preberi kako literaturo na to temo, predenj greš k strokovnjaku in narediš iz sebe bolnika, ki ni sploh nujno, da to si. Stvari so včasih čisto preproste in ni vse tako, kot zgleda navzven, le da ljudje tega ne vedo.
Maš prav po eni strani, da sta jim lahko hvaležna. Ampak ne razumem – ali se samo počutiš, da nisi sama in si to želiš biti ali v resnici nisi sama in morate skos tiščati skupaj. V slednjem primeru je tudi podarjena nepremičnina bolj past kot pa darilo. Kajti če so slučajno sinu podarili napremičnino s tem namenom, da ga bodo tako lahko imeli ob sebi, so vama naredili vsekakor več škode kot koristi. In zato, ker so tvojemu fantu to podarili še nimajo pravice zato biti cel čas prisotni pri vas (vama). Če je sploh to to.