Najprej en lep pozdrav vsem na tem forumu.
Berem vas že kar nekaj časa in dolgo sem zbirala pogum, da napišem svojo zgodbo.
Morda res ni edinstvena, vendar si, če boste brali želim, da mi Vi
poveste, če želite, svoje mnenje, morda nasvet……..
Namreč,moja mama je gluha, ravno tako njena sestra in obe sta najbrž kot otroka slišali.
Predvidevam, ker govorita kot slišeči in ne uporabljata znakovnega jezika.
Sluh se jima je sčasoma z leti slabšal dokler nista popolnoma oglušeli.
Mamo imam zelo rada, krasna oseba je in polna topline.
Vendar je nekaj, kar me muči in jo s tem na njena stara leta ne želim obremenjevati.
Namreč, problem se je sprva pojavil tudi pri moji sestri, ki je veliko starejša od mene. Predvidevam, da je pri nas naglušnost (sprva) in nato
sčasoma gluhota dedna.
Zakaj predvidevam?
Ker imam tudi sama problem.
Nisem zagrenjena in polno živim svoje življenje, pa vendar prihajam v določene “nerodne” situacije.
Saj me niti ni strah da se bo naglušnost poslabšala, sploh ne.
Imam se rada in vem da sluh ni nekaj kar ovrednoti človeka.
Vem sedaj, ko sem že v srednjih letih.
So pa bila obdobja v mladostništvu, ko sem se sramovala sama sebe zaradi tega ker ne slišim dobro.
Tukaj sem vas brala in dojela da se spopadate s hendikepom, vendar zase ne vem, kako naj se.
Problem je v tem, da je (bog pomagej) v naši družini ta hendikep vedno bil tabu tema. O njem se ni govorilo, ni se reševalo problemov in vse kar spada zraven.
Šolo sem naredila brez vseh pripomočkov, ker se pri nas “zaradi tega” ni hodilo zdravniku.
Ko sem se kot najstnica sama odločila iti na pregled na ORL je bi doma cel hudič.
Ne štekam, zakaj sramota!???
Tega je že dolgo in se res ne spomnim več vsega.
Dobro pa se spomnim samo ene scene, ko je zdravnik stopil za mano, da ga nisem videla (obup) in spustil nek zvok. Sem rekla da se sliši kot bager.
In se je nasmejal in rekel da je res.
Svašta. Če bi mi pa karkoli govoril za hrbtom ga pa ne bi nič razumela.
Slišim, da nekdo nekaj govori, ampak pojma nimam kaj, dokler ga ne pogledam v usta.
Ker se pa iz obraza v obraz kar normalno pogovarjam in govorim, razen če nasprotna oseba nekaj momlja ali šepeta,sem se z zdravnikom normalno menila.
In šok.
Vi slišite, vendar nočete razumeti! Svašta. In namesto da bi mi pomagal oz. poslal na preiskave, sem dobila napotnico za psihologa.
Tam naj bi kao ugotovili, zakaj si zmišljujem naglušnost.
Da sem pa že četrta oseba v družini s tem hendikepom…………….
No, men se je zagablo vse skupaj in sem se odločila da dokler gre, pač gre.
Nikoli več nisem šla zaradi tega zdravniku temveč sem se odločila enostavno živeti. Nimam aparata, ne vem kake pripomočke bi lahko uporabljala, ne vem, koliko je prizadet moj sluh (po procentih) in kako
se bo slabšal v naprej.
Nikogar ne obsojam in nikogar ne želim obremenjevati s svojim hendikepom.
Ne vem kaj je medicina storila v razvoju kar se tiče “nas” in ne vem,
s kom naj se o tem sploh pogovarjam.
Tudi zato sem napisala svojo zgodbo, ki je sicer zelo okrnjena.
Morda kdaj drugič več, ali pa postopoma v detajle.
Zaradi naglušnosti nisem slabša oseba od slišečih, to vem.
Lahko bi pisala romane o scenah v katere sem zapadala zato ker nisem slišala oz. razumela, pa mislim da bo to dovolj.
Kako naprej?????
Nimam poguma da naredim kaj konkretnega, ne vem, ali pa sem se preprosto
sprijaznila z leti s svojim stanjem.
Hehe, leta prinesejo neko dozo miru v duši.
Pa srečna sem, ker moja otroka slišita.
Toliko za zdaj in vesela sem, da sem vas našla.
Veliko lepega vam želim.

Pozdravljena!!

Mislim,da bo Miha-ukinjeni nekaj več napisal o tvoji neokrnjeni zgodbi,ki je zelo lepa!!

Jaz bi samo to napisal,da ti priporočam pregled na avdiogram…to nič ne stane in to ni slaba ideja če si prepričana,da slabše slišiš!!Boš vsaj videla kako daleč si s sluhom.
Ker si v srednjih letih(35-40???) bi upal napisati,da je vsaj 30% vseh Slovencev pri 50 ali več že vsaj naglušnih če ne gluhih!!
Sam sem zaposlen v Muri in pri nekaterih strojih(pri gumbanju) so delavci že oglušeli in so jezni ko ris samo zaradi “motorističnega” stroja!!
Najbolj pa me jezi to,ogromno svojih vrstnikov poznam,ki so bili na služenju JNA in danes med 12 “generacijami” iz moje vasi pri otroštvu je kar 5 v invalidski penziji… in potem bodi srečen,da celo življenje hodim z okvaro sluha,brez penzije(!!!)!
Sreča je samo to,da me vsi poznajo in da vedo kdo je svađalica z nazivom “Roberto” in da nismo popolnoma nič kvarni od slišečih,ki tudi včasih glumijo kot NE ČUJEM NIŠTA!!
Lp

Subject: Zakaj kandidiram za predsednico?

Zakaj kandidiram za predsednico republike, je še vedno pogosto vprašanje, ki se mi ga zastavlja. Upam, da bom s tem obširnim odgovorom enkrat za vselej pojasnila nerazumevanje pomena in razsežnosti moje kandidature. Kandidiram, ker menim, da sem za to, najvišjo reprezantativno funkcijo države, sposobna in primerna. Moje predsedovanje Sloveniji bi na mednarodni ravni bilo izjemnega simbolnega pomena, saj bi se naša država kazala kot odprta in demokratična država, kjer se na prvo mesto postavlja človekove pravice, enake možnosti in priložnosti za vse v različnih sferah družbenega življenja. Kandidiram, da bi vzpostavila neposreden dialog z državljankami in državljani, da bi lahko opozarjala na neenakosti v družbi in da bi s pobudami za konkretne spremembe in etičnim zgledom bila nosilka družbenih sprememb. Pa recite, če to ni dovolj?

Dobro se zavedam, da se nekateri ljudje zgražate, čudite in celo jezite, da vam moja prisotnost v javnosti vzbuja nelagodje in zadrego, nekaterim pa občutek usmiljenja. To vidim in občutim na različnih nivojih in prav proti takšnim odzivom se od nekdaj upiram in borim; tudi za to kandidiram, da se me navadite in se pomirite sami s seboj. Ne gre vam v račun, da sem si kaj takega sploh dovolila in drznila storiti. Drugi dvomite v to, da nisem sposobna, ker naj nebi bila zdrava, saj sem vendar 100% invalidka ali kripel, da preprosto ne bi zmogla opravljati nalog in dolžnosti. Predpostavljam, da zaradi mojega videza in dejstva, da se vozim z električnim vozičkom. Zaradi tega, ker imam hendikep, ki ga ni mogoče skriti in ga niti nočem skrivati. In prav tu, trdim, je moja moč in od tu moj pogum. Prav hendikep je tisti, ki me dela drugačno, posebno, izjemno in me ločuje od ostalih kandidatov. Je tista prednost, ki mi je omogočala, da imam veliko različnih izkušenj dela z ljudmi, reševanja stisk in bližnjih srečanj z številnimi institucijami ter politiki; prednost, da sem mnoge diskriminacije in poskuse segregacije, nenazadnje nasilja in onemogočanja, doživljala na lastni koži ali pa bila neposredna priča. Zato si upam in drznem vse to ter grem odločno z velikimi koraki po začrtani poti, na kateri upam, se mi bodo pridružili tudi drugi.

Že od otroštva naprej sem se naučila premagovati ovire, to kar se mi je predstavljalo kot nemogoče mi je vedno postalo izziv za udejanjenje. To, da imam ukrivljeno in šibko telo, da ne morem hoditi, mi ni nikoli predstavljalo problema. Vi imate s tem problem in vi tu vidite problem, zato je ta problem vaš in ne moj. Poskusite o njem razmišljati ali ga rešiti, a ne mi ga podtikati. Moj problem je mogoče ta, da sem »preveč« občutljiva in ne morem ostati nema in ravnodušna opazovalka dogajanja okoli sebe, da gledam nasilje, poniževanja in stisko, ne da bi poskušala kaj narediti, da se ne odzovem na krivice, neenakosti in izločanja iz družbe. Da me zgrabi jeza in bes, ko se pristojne institucije ne odzovejo kot tudi tisti, ki imajo moč in možnost, pa ne naredijo nič in izrabljajo priložnost, da pod krinko dobrih del sklepajo posle in kujejo dobičke. Vse to na račun manjšin, tistih brez glasu, tistih, ki nimajo možnosti in nikoli ne bodo imeli priložnosti, drugačnih, socialno šibkih in starejših. Ti in taki so tudi moji problemi, četudi niso moji.

Hendikep je del mene ali bolje, to sem jaz in prav zaradi njega sem taka kot sem, saj sem se morala vedno in povsod za nekaj boriti in dokazovati, tudi za najbolj banalne stvari, ki so vam samoumevne in na katere niti ne pomislite. In vsa ta borba, po duhu sem namreč mlada partizanka, mi je naredila trdo kožo, zato me tudi podle opazke ne morejo razorožiti. Seveda bolijo, a me ne morejo ustaviti, me dodatno podžgejo, da vztrajam in nadaljujem. Kandidatura je zame v nekem smislu zgolj logično nadaljevanje tega, kar počnem, za kar se zavzemam in v kar verjamem. Zavzemam se za enakopravnost in enake možnosti, za spoštovanje in solidarnost v človekove pravice in prevzemanjem odgovornosti ter dolžnosti. Vse te vrednosti in načela morajo veljati za vse in vse udejanjati tudi v vsakdanjem življenju.

Ali so časi že dovolj zreli, da bi imeli za predsednico RS žensko na vozičku? Čas je, da jih dozorimo!

Elena Pečarič

RobertH, hvala ti za odgovor.
Lepo je brati vzpodbudne besede in srednja leta si res zadel.
Če začnem pri avdiogramu, predvidevam da je to tista “gajba” v katero te zaprejo, dajo slušalke na ušesa in neke biperje v vsako roko in potem pritiskaš če kaj slišiš. Imam prav?
Šla takrat, kot sem opisala in nisem opravila.
Me je pa blo močno sram. Mladost pač.
In sprašujem se, kaj bi imela od tega. Ok, saj veš potem za procente,
ampak kaj naj s tem!?
Samo še bolj bi se obremenjevala oz. bi se začela na novo.
Saj ne vem, tako čudno se počutim.
Da bi se začela na novo ubadat z dohtarijo nimam “jajc”, po domače povedano.
Saj nisem mehkužna, sploh ne, sem dala veliko tega v življenju čez.
Vendar sem pri tej zadevi popolnoma zgubljena in si včasih (priznam)
želim, da bi me nekdo, ki ve kako je to, peljal za roko skozi postopke ki so potrebni.
Za zjokat. Za vse v življenju spraskam pogum, tukaj sem pa bosa in nesposobna.
Motivacija???? Hm, kaj naj rečem.
A naj me motivira nerazumevanje in zasmehovanje?
Se mi zdi, da je v življenju še veliko ostalih reči s katerimi se moram
ubadat, pazit na svojo energijo, ki ni brezmejna in raje živeti.
Morda ne razmišljam prav, vendar se tako počutim.
Kaj narediti?
Pustiti zadeve kot so ali priti do dna težavam?
Še zdaj ne vem odgovora na to vprašanje.In kaj bi sploh rešila?
Preveč stvari se mi mota po glavi in na nobeno ne najdem pametnega
odgovora.Včasih si rečem, pa kaj in grem z dvignjeno glavo naprej.
Včasih bi se pa najraje zjokala od hudega.
Zanima me, kako se ostali s tem hendikepom spopadate v družbi.
Pa ne mislim nasploh temveč v ožjem krogu: prijatelji, družina, sodelavci, partnerji………………
Bi mi bilo v pomoč.
Hvala tistim ki razumete in tebi RobertH za odgovor.
Vse lepo vam želim.

Pozdravljena!

Če začnem pri avdiogramu, predvidevam da je to tista “gajba” v katero te zaprejo, dajo slušalke na ušesa in neke biperje v vsako roko in potem pritiskaš če kaj slišiš. Imam prav?
-Pravilno
Šla takrat, kot sem opisala in nisem opravila.
-Kaj si hotela???
Me je pa blo močno sram. Mladost pač.
In sprašujem se, kaj bi imela od tega. Ok, saj veš potem za procente,
ampak kaj naj s tem!?
-Če imaš 70% okvare sluha po Fowlerju ti pripada invalidnina(ZPIZ),če imaš vsaj 95% okvare izgube sluha po Fowlerju ti poleg invalidnine pripada 5-letna predčasna upokojitev in vsako leto imaš dodatnih 5 dni dopusta!!Se je treba pozanimat….
Da bi se začela na novo ubadat z dohtarijo nimam “jajc”, po domače povedano.
-Ti ne bo “dohtar” nič naredil….Moja “dohtarica” je črnolasa simpatična ampak kaj bom pri njej ko sem pa zdrav!!Še najmanj 40 let imam garantirano življenje samo,če me kap ne zadene….to mi je rekla “dohtarica”!!
Vendar sem pri tej zadevi popolnoma zgubljena in si včasih (priznam)
želim, da bi me nekdo, ki ve kako je to, peljal za roko skozi postopke ki so potrebni.
Za zjokat. Za vse v življenju spraskam pogum, tukaj sem pa bosa in nesposobna.
-Boriti se moraš do konca in na koncu moraš ZMAGATI!!!Samo enkrat živiš….Nekoč je Tito izjavil:”ZNAJDI SE!!”
Zanima me, kako se ostali s tem hendikepom spopadate v družbi.
-Če mene vidiš,se s hendikepiranimi ljudmi ne ukvarjam ampak s “celimi”!!Če “cel” človek vidi mene kot hendikepiranega in je zadovoljen z mano potem sem pri ” celih pametnjakovičih”!Če pa že moram biti pri hendikepiranih je pri meni SAMO ENA OSEBA,KI NEKAJ VELJA!!!
In za konec:
POJDI NA VSE ALI NIČ Z BORBO KOT NEKOČ MATIJA GUBEC Z VILAMI IN RAZNIMI KMEČKIMI PRIPOMOČKI IN BOŠ VIDELA,DA BOŠ ZMAGOVALKA PRED VSEMI SOVRAŽNIKI!!!

LP

Zdaj pa grem na tarok,da premagam vse tri pri mizi!!

Lepo pozdravljena in dobrodošla med nami. Na nek način “ena tiha”, se mi zdi, da sebe še nisi sprejela; kajti če bi sebe sprejela kot si, bi te tudi drugi lažje sprejeli. Obremenjuje pa te odnos iz preteklosti, ki so ga doživljali tvoji starši in tvoje slabe izkušnje te ovirajo. Razumem, toda tega je danes vedno manj in danes so ljudje veliko bolj odprti kot kdajkoli prej. Stvari se počasi, počasi spreminjajo na bolje. Prepričana sem, da boš zmogla čez in da boš sebe sprejela kot si. Odločitev je samo tvoja in od nikogar odvisna.Sprejmi se, pojdi na preiskave, da veš zase, koliko izgube sluha imaš, kajti le tako se boš lažje soočila z resnico in tudi nikoli ne veš, ali bodo tvoji otroci imeli gluhe otroke, takrat boš tista, ki jim lahko pomaga s svojimi izkušnjami.Po drugi strani ti po zakonu pripada pravica do uporabe znakovnega jezika, pravica do beneficirane delovne dobe, če je izguba sluha tako velika, pripada ti tudi več dni dopusta, pripada ti pravica do slušnega pripomočka …

Bodi to, kar si. Srečno.

Hja RobertH, upam da si zmagal pri taroku.
Hvala za tvoje spodbudne besede, mi veliko pomenijo.
Imam občutek da si ti “svađalica” v bistvu topel človek.
No ja, kakorkoli, jaz se spopadam s težavami kakor vem in znam.
Ni bogvekaj in tudi sama se imam za celega človeka, pa vendar opažam,
da imajo ljudje predsodke in so, da ne rečem plitki.
Saj v obraz glumijo, pa vendar mislijo da je gluh človek glup.
Eno črko kar nekako zamenjajo. Ne mečem vso populacijo v isti koš, sploh ne.
A si mogoče že imel kak tak primer, da so te označili v smislu:
to je pa tist Robert ki ne sliši, ali pa, to je un, veš…………
Pač da vedno še dodajo. Nisem pa še slišala, da bi rekli za recimo nekoga z očali, to je pa tista, saj veš čorava.
Upam, da razumeš, kaj te sprašujem.
Zakaj vedno dodatek, recimo stigma. Kot da je sluh edino, kar te opredeljuje.
Pa vendar je človek še vse kaj drugega in ima lahko veliko drugih kvalitet.
Morda niso napisane na čelu, vendar jaz želim spoznati človeka kot celoto,
pa me pri tem ne briga če je gluh, slaboviden, na vozičku, ali karkoli
drugega.To sem mislila s vprašanjem, kako se spopadate v družbi.
Upam, da nisem preveč nadležna s svojim pisanjem in spraševanjem.
Pišem iz srca vse kar me zanima.
Zanima pa me veliko tega.
In ti praviš, da bi bilo dobro zadevo razčistiti? Mogoče res.
Ampak sama sebe tretiram kot čisto ok osebo, ne glede na sluh.
Tko da…………. Morda me drugi pač ne. In tle je keč.
Vse dobro.

Pozdravljena ena tiha(še vedno brez imena…)!!

….pa še brez bivališča(morda pa si iz MS,da bi šla na kavico)!!
– Hja RobertH, upam da si zmagal pri taroku.
2 krat drugi z obvezno trojko v 3(igraš tarok??)
-Imam občutek da si ti “svađalica” v bistvu topel človek.
Pri meni je red,red in red in to velja vsepovsod kjerkoli sem!!!Tudi doma pri svoji družini!!!
-Saj v obraz glumijo, pa vendar mislijo da je gluh človek glup.
Eno črko kar nekako zamenjajo. Ne mečem vso populacijo v isti koš, sploh ne.
A si mogoče že imel kak tak primer, da so te označili v smislu:
to je pa tist Robert ki ne sliši, ali pa, to je un, veš…………
Še nikoli ni nihče to meni rekel,je pa ena sodelavka v Muri nekaj podobnega že rekla med pogovori in sva se imela nekaj ostrega med nama!!Od takrat niti besede več ne upa povedati v zvezi z glup(h)ostjo!!
-Morda niso napisane na čelu, vendar jaz želim spoznati človeka kot celoto,
pa me pri tem ne briga če je gluh, slaboviden, na vozičku, ali karkoli
drugega.To sem mislila s vprašanjem, kako se spopadate v družbi.
Upam, da nisem preveč nadležna s svojim pisanjem in spraševanjem.
Si sploh članica kakšnega društva “hendikepiranih” ljudi??
Ko zdaj slabše slišiš(to si ti napisala) se pozanimaj za članstvo v društvu gluhih in naglušnih!!V vseh društvih po SLO imajo popoldanska srečanja gluhih in naglušnih članov in bodi nekaj časa med njimi!!Prepričan sem,da te bodo sprejeli z obema rokama in boš takoj že “priljubljena” oseba!!
-Pišem iz srca vse kar me zanima.
Zanima pa me veliko tega.
In ti praviš, da bi bilo dobro zadevo razčistiti? Mogoče res.
Ampak sama sebe tretiram kot čisto ok osebo, ne glede na sluh.
Tko da…………. Morda me drugi pač ne. In tle je keč.
Vse dobro.
– Vedno smo ti pri pomoči!!Moral bi te spoznati in mislim,da nisi tako kot MIHAU,ki letno gre dvakrat v Prekmurje in SE NE JAVI!!!

Lp

RobertH, naj ti odgovorim prden odpeketam v službo.
Sem dolenjka, tako da bi težko šla na kavico.
Bi pa šla z veseljem če bi bila bližje.V prekmurju sem bila enkrat,
pa še to pred desetimi leti.
To da ne slišim oz. bolje rečeno ne razumem kaj mi človek govori če je
obrnjen stran ali v drugi sobi ni novo in traja že od otroštva.
Bolj kot pred drugimi sem skrivala naglušnost pred samo sabo.
Kot otroku mi je bilo pač zelo nerodno, sama se nisem znala spopadati
s težavo in tako je ostalo.
Nisem v nobenem društvu, sem pa že velikokrat pomislila, da bi šla pogledat.
Saj vem, da boš rekel da so me sami izgovori, vendar, če se moram tako kot vsa slovenska delavska populacija borit za vsakdanji kruh in imam v službi ubijalski delovni čas, ki mi ne dopušča mrdanja…………………lahko si misliš.
Dalo bi se debatirat.
A imaš mogoče msn?
Bi bila zelo vesela.
Tisti Mihau se pa ne oglaša tukaj zadnje dni, tako da ne vem kaj je z njim.
Sem pa brela njegove prispevke.
Lep dan želim.
Zdaj pa šibam delat.

Na hitro napišem….

-A imaš mogoče msn?
Imam msn.žal pa ne bom objavil na ta forum,ki ni narejen PM!!Če si kje registrirana v kakšnem drugem forumu in lahko pišeš privatno sporočilo ti napišem svoj msn!

Se vidimo ob 22.30,čaka me služba!!

Lp

Ok, kokr rečeš.
Druge forume se mi ne da iskat. Imam pa en predlog.
Če si za, se zvečer prijavi na slo chat, greš na volano, klikneš sobico lepih misli in miru in tam bom jaz.
Te kliknem na pvt in si lahko anonimno izmenjava msn.
Saj ne bi komplicirala vendar je to edini chat ki ga uporabljam oz.ga znam.
Drugje še nisem probala.Če boš tudi tam RobertH, se piševa.
Lep dan še naprej.

mihau ima mačka. In spal je le 4 ure.
Snoč smo ga do polnoči žingali, mlado rdeče, in pečen kostanj.
In dlakavi možgani težko koncizno razmišljajo.

Podobne težave s sluhom sem imel tudi sam.
Slušni aparat mi je govor ojačil, nisem ga pa razumel. Skratka popačeno sem dojemal. In zato si z njim nisem mogel pomagat.
Sedaj z elektronskim povžem je pa druga maša.
Še preveč razumem.
Problem mi je predvsem premajhna jakost (se težko nastavi)

Sluh ne ovrednoti človeka kot takega ampak njegovo življenje.
Glede nerodnih situacij sem se sam včasih izražal, da je življenje gluhega en sam nesporazum.
Če še tako zanikaš, si zaradi gluhosti ziher v lajfu vsaj deloma odrinjena v kot.
Srednja leta, si vsak razlaga po svoje. Je skratka nadvse raztegljiv pojem od 20 do 65.
Tiščanje glave v pesek, nojevsko, kot je bilo v vaši družini in kot sedaj sama nadaljuješ (ker ne opraviš preiskave) ne vodi nikamor. Je nezrel tip obnašanja. Rabiš vsaj pregled pri nevrologu in audiologu. mMi pa ni jasno, a tam kjer delaš nimate medicine dela.
Saj ja rabiš neko spričevalo za zaposlitev?
Dedno pa ziher je, če so 4 primeri v dveh generacijah.
Meni je pri rihtanju zadev v znatni meri pomagala soproga, ki sliši.
Gluhost lahko pri nekomu vpliva na psiho in se povleče nazaj ko polž v hišico, ali pa rata fajter, kot je robert.
Gluhega nas slišoči tretirajo kot reveža in te nehote odrivajo na rob. Boli, pa se navadiš. In si misliš, figo mi je mar.

Eno bi rekel,
še dolgo boš morala živet in se borit zase in za otroka v svetu slišočih. Razmere na trgu dela se zaostrujejo, in zato bi bilo prav, da razčistiš kaj je s tvojim sluhom, in predvsem ali se da kaj pomagati.
Sam sem zapravil 15 let življenja. In zato ti svetujem, da ne tišči glave v pesek.
Pregovor pravi, da je idealen par gluha ženska in slep moški.
Lahko pa je tudi v redu če je prizadet samo en, če je partner na mestu.
Če bi si morda kaj pomagala glede sluha, bo morda lahko dobila manj ubijalsko delo?
Z leti in napredkom?? v družbi ti bodo razmere na delu le še težje.
Pozdrav iz rožic.

Takoj sem opazil posledice dlakovosti možgan:
pregovor pravi da je idealčen par gluh moški in slepa ženska.
Če obratno velja, ne mene vprašat.

Pozdravljen mihau!
Hvaležna sem ti za vse odgovore. Sem se zamislila in IMAŠ PRAV.
Bi se dalo diskutirat, ja.
Ok, sem res nojevska, priznam. In da to ni dobro tudi.
Kar se tiče dela, tudi.
Vidim, da si pameten možakar.
Hvala ti.
In kljub mačku si se odrezal kot trezvenjak!
Najbrž je bla dobra goveja župca!?
Zdej pa le počivej.
P.s.: a robert je fajter??? hehehe
Ma ni.
Lepo se mej.

msn: [email protected]

Da dodam še kamenček v temu mozaiku:
“Gluhega nas slišoči tretirajo kot reveža in te nehote odrivajo na rob. Boli, pa se navadiš. In si misliš, figo mi je mar.”
Gornje je le tolažba, samozaščitni, negativno mehanizem. Bistvo življenja je aktivnost, ekspanzivnost, iskanje, ne pa da se vedno bolj samoopravičevalno, samotolažilno, regresivno včečeš vase. To posredno vpliva potem tudi na tvje samospoštovanje (selfistim) oz samocenjenje in tak človek je težak, zguba, vsak se mu najraje ogne. Takoj se vidi, da ne izžareva neke pozitivne življenske energije, ampak jo kvečjemu vsrkava. Tak človek je pol težak sebi in drugim in se ga je bolje ognit. In posledično se zadržuje doma ali pa v getu sličnih.
Življenjsko je da človek izkoristi vse možnosti, in ti jih ne.
In to je neumno.
Rešitev je v tem, da ta vozel presekaš in opraviš kar je prav, zaradi sebe in otrok.

Aja,
župe pa nismo, je bil kostanj dost. Imajo pa ti prijatli tako super vino da je za miheljna to najbolj zravo rdeče vino v slo.

Letos je bila trgatev 2 do 3 tedne prej in zato je martin prepozno. Sam sem prvo letošnje vino pil pred tremi tedni, približno. Je blo super.

Mlado vino je tako polno vseh sestavin, brez dodatkov. Kasneje mi ni več tako všeč, ker s pretakanji filtriranjio žveplanjem… izgubi na koristnih sestavinah (antioksidantih).

Skratka ne delam reklame za vino in pitje, in zdi se mi da imajo zadnja leta vina preveč alkohola in premalo taninov, zaradi komercialnosti (da se laže pije in proda).
Ampak, da ne bote mislili da je miha stalno pod mizo; ga miha švrkne bolj poredko, pri prijateljih. Kot zdrabilo, duha in telesa.
Če pa zdravilo prekoračiš so škodlive posledice na celem organizmu, na družini, družbi, v prometu…

Vsem trem sem hvaležna za odgovore in pomoč.
Amak vseeno moram popraviti nekaj vaših ugotovitev.
Namreč: nisem zaprta vase, sem čisto običajna ženska s krogom prijateljev,
veliko več znancev, nisem zagrenjena “baba” in čist lepo živim.
V življenju sem si uredila vse potrebno, imam dva zlata otroka, stanovanje, službo, avto………
Saj mi sije sonce, verjamem da mi.
Reševala sem še veliko hujše težave od naglušnosti, pa ne bi zdaj o tem.
Enostavno sem prišla sedaj do tega, da je čas, da končno odkljukam še
ta problem iz spiska in še naprej lepo u miru živim.
Vašo pomoč sem iskala ravno zaradi tega, ker se sama ne znajdem.
Dobila sem veliko napotkov in vsem HVALA.
Saj ne pravijo zastonj da je v slogi moč.
Vsakodnevno namreč rešujem razne probleme drugih, ko pa pride do kovačeve kobile, mi pa zmanjka energije, motivacije, časa, znanja………….
Kaj vem, nisem popolna, žal.
Vendar ni nihče na tem svetu.
Vse lepo vam želim.
RobertH, tebi hvala za nasvete, ko bom premaknila zadevo z mrtve točke,
ti pišem na msn in raportiram koliko sem pridna.
Ti me boš pa lepo kregal (malo) in svetoval postopke naprej. :-)))

Roberth ti je res lepo obrazložil ali sem pa naredil tudi BEDARIJO DO AMENA!!!
Se strinjaš?? Mihau pravi,da sem ZALETAV BUTALEC……mogoče drži!!

Lp

robert,
niti najmanj ne mislim, da si butalec. Prej obratno.
Zaletav pa si. Vsaj po mojem mnenju.
Boljše je vedno malo počakat, še enkrat premislit in šele potem naredit ali napisat.

Butast pa sem pa tudi jaz, ker ne doumem, kaj si hotel v postu povedat? Upam, da vsaj tista kateri namenjaš svoj post razume, kaj misliš.
Verjetno misliš na to, da si napisal svoj msn naslov in ti sedaj nanj vse lušne mlade kokice pošiljajo sporočila za na kavico oz randi. (tko si jaz razlagam. Se bojiš, da ne bo doma ogenj v strehu – kupi dva gasilna aparata in ju imej stalno pri roki, kot jih ima mihelj)

Pa kaj bi se kregali in si zamerili!
Primorci si dosti prerečemo (se razelektrimo), in smo potem prijatelji še naprej, kot da se nič ni zgodilo.
Pač vsak ima lahko svoj slab trenutek.
In zakaj bi iz tega delali zamero do groba?!
Pozdrav!