dober dan

imam hčero staro 17 let in velike probleme z njeno prehrano , saj je vegi, ki ne je zelenjave oziroma samo redko katero , njeno železo (ne hb), je krepko pod normalo , mogla bi jemati retofer v obliki sirupa (tabl. ne more pogoltnit), pa če stojim zraven nje mogoče še bo , drugače pa kar pozabi , pije mleko in je jajca , pa tudi sadja veliko , ne je pa mesa (niti goveje juhe), in samo redko zelenjavo , vidim jo ., da postajo prosojna pa ne vem kaj naj naredim , kaj naj ji še naredim za jesti , da se ji bo uzboljšalo stanje izčrpanega telesa , saj je vrejetno porabila že precej zalog , če pa kaj rečem pa vrjetno veste kako je to pri sedemnajstletnicah. Problem je ker imam izmensko službo in ne vem kaj v popoldanskem času je , razen kosila , ki ga ji pripravim
je pa že tako po naravi zelo drobna in majhna , saj meri 152 cm in tehta 40 kg

HVALA ZA POMOČ

Pozdravljeni,
prav nič čudnega, da ste zaskrbljeni nad prehranjevanjem svoje hčere. po tem, kar ste zapisali, se prehranjuje zelo neustrezno, kalorično in ernergijsko preveč revno, pa tudi po vrstah hrane je veliko preveč stvari, ki jih spušča in kar se ji izgleda pozna na zdravju, kot pravite.
Če ji manjka železa, absolutno mora jemati, kar ji je predpisal zdravnik, ppoleg tega pa – če ne je mesa, mora zelo paziti, da poje dosti druge hrane, ki je bogata z železom. Jajca so že ena takih vrst hrane, rabila pa bi uživati več temne zelenjave, stročnic in žitaric, mogoče tudi suhega sadja. In ob tem je pomembno, da poje tudi dosti živil, ki vsebujejo C vitamin, za lažjo absorbcijo železa. In raje manj kot več sladkarij.
Kako pa je z maščobami? Če tudi te ukinja, zna biti, da drsi v anoreksijo.

Rekla bi, da ji povejte, kako izgleda, kaj ste opazili, tako fizično kot morda tudi kaj v njenem razpoloženju in psihičnem stanju. Vprašajte jo, kaj ona misli o tem… Potem pa – če ne najdete neke varante, da pripomore aktivno k izbojšanju svojega stanja – poiščite pomoč, ne le zdravniško, ampak bolj v smislu psihološke pomoči.

Resda so 17-letniki in še bolj 17-letnice poglavje zase, v smislu svojeglavosti in izražanja velike mere odraslosti, a vaša hči se vede bolj ko nedorasel otrrok oz. nekdo, ki je zgleda v neki pošteni stiski psihične narave, a jo – vsaj izgleda – izraža preko hrane…
Pri teh letih še kako rabijo starše, da jim kaj povedo, da jim dajejo ogledalo na nek način, povejo kje jim še škripa na poti odraščanja. Četudi pogosto ne poslušajo ali le dajejo tak vtis!

če boste rabili, se še oglasite!