izbira nadomestne družine
Ne, starši nimajo nikakršne formalne besede (niso predvideni v postopkih – saj jih sploh ni!!) Pogodba o izvajanju rejniške dejavnosti naj bi bila zgolj “obligacijska pogodba” med izvajalcem in odgovorno osebo na CSD.
Tudi kasneje,ko je otrok že pri “izvajalcu rejniške dejavnosti/rejniku”,nimajo nikakršne besede pri rejniški pogodbi (tudi glede stroškov oskrbe…)
Seznami “čakajočih” rejnikov (in tudi aktivnih) so tajni – nihče v Sloveniji ne more izvedeti kdo so rejniki (“obligacijski pogodbeniki” – izvajalci rejniške dejavnosti), tudi Durs in AJPES ne! Baje da zato, ker bi lahko starši izvedeli kje so njihovi otroci!
Odgovorna oseba CSD mora na podlagi strokovnih kriterijev najti primerno”! nadomestno družino.
Možnost dogovora med starši in krušnimi starši je eden bistvenih kriterijev primernosti.
Verjetnost dogovarjanja (v korist otroka!) med starši in krušnimi starši, ki jih le ti predlagajo je pričakovano večja.
_____________________________________________________________________
Ali razmišljam v pravo smer? Ali je v obstoječi zakonodaji prostor za takšno razmišljanje?
Da!
Odgovorna oseba mora… a to je (največkrat) le en človek, ki brez postopkov, po lastni presoji odloči (četudi je sam slab roditelj ali pa to sploh ni, morda ni sposoben zveze ali pa ima slabo…nikoli ni bil “preverjen” – le diplomirati je moral..)…in nihče se praktično ne more upreti takšni odločitvi – sistem je nastavljen tako, da se zaupa v optimalno odločitev…Sicer pa, kdo naj ugovarja, kadar “izbira” ne bi bila primerna? Otrok (dojenček)? Starš(neprimeren, izgubljen)? Rejnik(ki ima interes dobiti otroka)? Socialni delavec(ki je izbiral in določil)? Nihče drug ne zve za odločitev, nihče ne prejme sklepa ali odločbe s pravnim podukom…
Tako se “zgodi”, da socialna delavka da v rejo majhnega otrokak svojemu bratu, ki je slučajno potreboval delavca na kmetiji…otroku povedo prirejene informacije..otrok dela, se poškoduje, tudi trajno in čaka na osemnajsti rojstni dan…potem odide…zdaj ga je sram: očitali mu bodo nehvaležnost tem dobrim ljudem, ki so ga “vzeli” pod streho…vse kar bo povedal, bo okarakteriziramo kot laž, ker je tako ali tako problematičen…kje so sorodniki ne ve natančno…niti ne loči dobro med pojmoma rejništvo in posvojiteljstvo, kaj je skrbništvo sploh ne ve…
Prosim vas lepo – pomislite kaj pišete –
Možnost dogovora med starši in krušnimi starši, da je eden bistvenih kriterijev primernosti?
Ali res ne razumete, da je to manipulacija z otrokom?! Ali vam res ni mogoče dopovedati, da je trgovanje z belim blagom prepovedana? In vi zdaj govorite, da naj starš, ki ne zna, ne zmore ali noče skrbeti za lastnega otroka dogovori z nadomestno družino kdo bo opravljal njegove dolžnosti, plačala bo pa to država?!
Vi se kar tolažite s plemenitostjo poslanstva – Bog ima dolgo šibo – morda boste tudi sami kdaj odvisni od plemenitih ljudi.
Bova takrat govorila o človekovih pravicah in dostojanstvu…
PS: tudi, če ste želeli le predlagati, da se beseda reja zamenja z nadomestno družino – ste zgrešili bistvo. Dokler bomo o skrbi za otroke razmišljali kot v prejšnjem stoletju ne bomo napredovali: ne z besedami in ne z dejanji.
Vse dobro.
BidaBe:
Sočustvujem!
SinBe:
Od mojega zadnjega prispevka v tej temi razmišljam o nevarnosti zlorab in tozadevnega trgovanja z belim blagom.
Strinjam se, da starši ne morejo izbrati/dogovoriti nadomestne družine.
Tembolj pa bi bilo pomembno upoštevanje in strokovna obravnava PREDLOGA staršev. Ali bi to bilo v skladu s predpisi.
_____________________________________________
– P.S.-ja ne razumem.
– Zakaj se tako kregate?
__________________________
Zakaj se tako kregate?
Ja, tudi mene skrbi ravno to. Če lahko vsak dan slišimo o neštetih zlorabah in kriminalnih dejanjih oseb, ki so na vplivnih in odločujočih položajih (in hkrati slišimo, da potrebujejo nadzor) – tudi sodniki, poslanci,policisti, učitelji, državniki…
potem je vsekakor sedanja ureditev rejništva, kjer o vsem in o vseh “odločajo” socialci, hkrati pa zatrjujejo, da o ničemer ne odločajo…zraven pa posamezniki (z drugimi posamezniki) sklepajo pogodbe, ki zapečatijo življenjsko usodo nemočnih otrok – z vsako škatlo v trgovini se ravna bolj preudarno …, skrajno neustrezna. Morda res zlorabe niso povsod in niso v večini, toda vsaka posamezna je preveč. Doslej pa smo poslušali o rejništvu le kot o brezhibnem sistemu. Kakor, da v njem delujejo neke posebne sorte ljudje, popolnoma drugačni od drugih. Na ministrstvu pravijo, da je bilo doslej le nekaj pritožb in vse so bile neutemeljene?! Takšnega sistema vendar ni – to ne more biti človeški sistem!
Zelo me je prizadel primer, ko je ženska, ki sploh ni bila rejnica in ni imela dovoljenja, kar “dobila” majhnega dveletnega otroka v “rejo”…z namenom, da ga kasneje posvoji…ta otrok je nemočen, “rejnica” pa preko nekega drugega instituta prihaja do izpolnitve svoje “želje”, (ki je bila obrazložena predvsem s tem, da sama noče več roditi, njen invalidni otrok pa potrebije “družbo”). Če ima CSD in posamezna oseba takšno moč, da more relativno hitro ustreči takšni želji (kršiti kompletno zakonodajo in jo utemeljiti, da je bilo to “najbolje za otroka”, kasneje pa, da naj “ostaane tukaj, ker so se že navadili”..)..hkrati pa nekateri posvojitelji čakajo leta in leta…in predati nemočnega otroka v neko družino (ALI NI MOGOČE TO PO KAKŠNIH NEČEDNIH POTEH?)..lahko bi šlo tudi za kakšno trgovino…
Primerov pa še nebroj…res, da ne večina (vsaj ne vemo)..ali bomo čakali nanjo?
V skladu s predpisi bi bilo, da bi o vseh pomembnejših rečeh v zvezi z otrokom, za katerega so ohranili roditeljske pravice, odločali ti starši. Sicer pa – če niso sposobni odločati in če ne smejo, potem tako nimajo teh pravic – zakon jih daje – praktična in rejniška ureditev pa odvzema.
Meni se pač zdi zelo pomembna – če ne najpomembnejša odločitev (še celo bolj kot to v katero osnovno šolo bo holdil otrok, v kateri vrtec, h kateremu zdravniku, izdaja osebnih dokumentov – o vsem tem odločajo roditelji) pri kom bo otrok živel v 24 urnem varstvu in vzgoji in kakšne vrednote in vzorce mu bodo privzgojili ljudje, ki so plačani za to, da poskrbijo ».. da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo..«
Zdaj pa o tem odloča posamezni socialni delavec (odloči namesto starša o otroku, ki ga gotovo ne more tako “čutiti”, kot ga more starš, ki je ostal “vreden” odločanja o lastnem otroku)…in ne prihaja redko do močnih konfliktov (ali pa vsaj do prikritega sovraštva) med starši in rejniki. Torej: če staršem ostane roditeljska pravica, naj tudi odločajo kje bo vzgajan njihov otrok! Kaj hitro bo prišlo do pozitivne selekcije med rejniki in tako bodo v rejniških vrstah ostali le najkvalitetnejši…
Če bo seveda rejništvo kdaj zares začasni in kratkotrajni ukrep…
Zelo zanimivo razmišljanje. Se popolnoma strinjam “trgovina z belim blagom”. Vsekakor se to danes ne sme zgoditi.
Pa vendarle, da starši ne želijo ali niso sposobni ali ne morejo skrbeti za otroka in kljub vsemu obdržijo roditeljske pravice in so edini zakonit zastopnik. Mene bolj skrbi odločitev CSD, da jim na eni strani onemogočajo in tudi dokažejo, da niso sposobni skrbet za otroka, na drugi strani pa jim dovolijo ostati zakonit zastopnik. In kdo je sedaj trgovec? Kdo odloča in ima moč? Zakon je potrebno dodelat, da do teh nasprotij ne bo prihajalo!!!
Ali vi lahko odločate, v kateri vrtec bo otrok šel, katero šolo bo obiskoval, zdravnika, šport, glasba,…. Pa mi vi povejte, kdo lahko rejencu pomaga in kdo sme o njem odločat PO ZAKONU?