MOrda bo moje pisanje nekoliko zmedeno – ne zamerit.

Pišem o težavah svojega moža. Naj pa nekoliko opišem našo družino in težave, ki tarejo mojega moža.

Poročena sva 25 let, imava dva sina. Starejši je že na svojem, mlajši še študent.

Mož je podjetnik in že nekaj let, kljub temu, da ima dovolj dela, nekako nima volje do dela. Približno 4. leta proti depresiji jemlje cipralex.
Pred približno letom dni je imel delovno nezgodo in sedaj dela 4 ure,
4 ure pa je v bolniški. Poškodbe so bile precej hude.

V teh 4. letih mi je že večkrat omenil, da nima volja do življenja in
da bo storil samomor. Tudi danes ponoči me je zbudil in mi povedal, da nima volje do dela, življenja in da razmišlja, da bi si vzel življenje.
Moja reakcija so prošnje, tolažba …Vendar včasih ne vem kaj naj storim.
Pred približno 2. mesecema je prekinil tudi z jemanjem cipraleksa, brez, da bi se o tem posvetoval z zdravnikom. Zjutraj sem ga prosila naj gre
k zdravniku, vendar noče. Vem, da ima zaradi poškodbe precejšnje bolečine,
tablet proti bolečenim pa ne želi jemati. Junija letos je bil namreč na
zdrav. pregledu in ugotovili so, da ima precej okvarjena jetra.
Pije ne, po nezgodi pa je začel kaditi. Prej velik nasprotnik kajenja,
je danes strasten kadilec. Glede na izvid, ki ga je dobil nazadnje ni
sposoben za 8-urni delovni dan, skoraj pa ne verjamem, da mu bo uspelo
da bi ga 4 ure invalidsko upokojili. Sicer pa pravi, da bi rad bil zdrav
in delal, ne pa da nam je vsem v napoto.

Marsikaj sem že poskusila, da bi ga nekako stimulirala, vendar nima pravega veselja za nič. Ne želi na sprehod, noče kolesariti, ne želi peljati psa na sprehod…

Ker sama hodim v službo, me je strah, da bo dopoldne, ko je sam doma
si res kaj storil. Sinov nočem obremenjevati z njegovimi grožnjami o samomoru, saj se z njima včasih ne razume najbolje. Pa tudi vsak imata svoje probleme in težave.

Vem, da je moje pisanje malo zmedeno, vendar nisem vajena komorkoli razlagati svojih tihih skrbi. Sem edinka,tako dobrih prijateljic, katerim bi lahko zaupala svoje težave z možem nimam.

Kaj priporočate, kako pomagati !!!????

Draga “pehta63”!

Skozi vaše pisanje sem začutila veliko stisko, na katero je potrebno TAKOJ odreagirati-da boste pomagali možu in tudi sebi.

Na Najdi.si sem vtipkala besedo SAMOMOR in potem kliknila še parkrat. Zapisane so stvari, ki bi tudi vam gotovo prav prišle, a trenutno se mi zdi najbolj pomembno, da takoj, še danes, če se da, zavrtite naslednje telefonske številke: 080 1113-Zaupni telefon SAMARIJAN, 080 2223-Zaupni telefon ZA-TE in 080 1155-SOS telefon!!!

Na teh telefonih delajo ljudje, ki so usposobljeni za ravnanje v primerih vaše problematike. Povejte še njim, kar ste napisali nam-da vas poslušajo, razbremenijo in napotijo k nekomu, ki bo lahko konkretno ukrepal. Moža morate jemati resno, sploh če govori o tem, da si bo nekaj naredil, pomoči pa ne išče. To so res že svarilni znaki! Vedite pa, da tudi, če vi zanj naredite 110% vse, je še vedno ON TISTI, ki mora sprejeti pomoč. Vaš mož ima svobodno voljo, da pomoč sprejme ali pa jo zavrne. Nam, ki bi radi pomagali, je to zelo zelo težko sprejeti in bi šli z glavo skozi zid, samo da bi nekoga obvarovali najhujšega. Vendar-MIMO SVOBODNE VOLJE NE GRE! In to je zelo zelo težka lekcija, ki se jo moramo na-učiti.

Tako depresija kot samomor pomenita NAVZNOTER OBRNJENO AGRESIJO. Namesto da bi, kot je nazorno povedal Viktor Gerkman, ko smo snemali njegovo izjavo za DOKUMENTAREC O SAMOMORILNOSTI, svojo jezo na nekoga ali nekaj izrazili “po balkansko”, tj. da bi zabrisali kakšen kozarec v steno ipd., se ta jeza kopiči v nas in potem zaradi slabe vesti postajamo le še bolj in bolj pridni. Dokler si nekega dne ne pristavimo pištole k čelu… Žal je naš nacionalni karakter vse prepoln takšnih odločitev.

Draga gospa, POHITITE in pokličite eno izmed napisanih številk-da vas usmerijo, kako in kaj naprej! Zelo bom vesela, če se spet oglasite in mi zaupate, kako ste se odločili. Zaupni telefon je prvi korak na poti do rešitve! Naslednjih korakov pa je na srečo na voljo še cel kup!

Veliko poguma vam želim in vas spet pričakujem na Forumu!

LP. Maja