je to depresija?
zadnje čase imam velikokrat dneve, ko se mi nič ne da, iz hiše, med ljudi sploh ne, ne da se mi nič delati, samo bi ležala in gledala tv. nikoli nisem marala družbe oz. mi je dobro bilo le takrat, ko sem bila pijana ali zdrogirana..zato se že nekaj let drogiram z raznimi snovmi, česar se želim srčno odvaditi, vendar vem, da brez njih mi ni do življenja. trenutno sem brez službe, vendar mi je vse tak vseeno, da niti to ne iščem. samo hočem, da me ljudje pustijo pri miru, kak bo, bo. itak čakamo/živimo samo zato, da na koncu meremo. jaz nimam energije, ne maram poletja, ker imam hiperhidrozo in sem brez kondicije, pa ko se tako potim, mi je še hujše biti med ljudmi. ko delam, me delo in medsebojni odnosi ne pašejo, raje delam sama, niti plača me ne razveseli..nič, nič… imam pač taki pogled na svet, da zakaj naj delam to in ono (itak že drugi delajo) in sploh zakaj živimo tako, a ne gre enostavneje? skratka, ko da sem v neki depresijiin ne vem kaj…zato sicer še ne pijem in tudi drog se izogibam, včasih pa le nisem dovolj močna. depresije nočem priznati in nobeno psihično bolezen…samo me zanima, zakaj je življenje tko zakomplicirano…najraje sem tu z vami, ko niti besedice (ustno) ne rabim črhniti.
tako prazno se počutim in tako težko, raje bi vse prespala….boljše mi itak ne bo.
kaj mislite, da mi je in kako naj naprej? svojemu dr.-ju tega ne povem, niti pod razno in niti k psihiču nočem, pa nobenih zdravil nočem.
hvala in lp
Zdravo Opsa,
kar opisuješ se mi zdi mešanica več stvari, malo žalosti, malo lenobe, malo sramu. Po navadi se ljudje o svojih psihozah ne sprašujejo ampak verjamejo v njih. To, da se o tem sprašuješ je znak, da si prisebna in želiš spremeniti svoje počutje. Morda potrebuješ le dober pogovor. včasih se nam nabere cel kup naprijetnosti in stisk, ki ih na koncu ne razločimo več in je ena sama “depresija”. Dober pogovor včasih pomaga iz stiske in da pogledaš zadeve še z druge plati.
Morda še namig. če si droge opustila pred kratkim je morda vzrok v tem. Tvoji receptorji v morganih, ki producirajo ugodje so lahko od drog in alkohola tako poškodovani, da potrebujejo čas, da ponovno začnejo proizvajati hormone sreče.
Če potrebuješ pogovor,pokliči…
Opsa, tole pa brez pomoči najbrž ne bo šlo. Razen, če te doleti “čudež” in te prebudi iz te okamenelosti. Res bo težko začeti, a enkrat bo treba. Želim ti, da bi se v tebi prebudila želja po soncu, zraku, vodi, po svobodi, ker sedaj si očitno ujetnica same sebe. Pa brez zamere. Mislim, da bi hitro našla pomoč, če boš le želela.
Lep pozdrav!