Nehomogenizirano mleko
Za vse, ki vas zanima. Nehomogenizirano mleko ima neka mlekarna iz Logatca (v steklenicah). Kupujemo ga v Intersparu in Leclerc-u.
Glede tega ali je homogenizirano mleko zdravo ali ne: Preseneča me to, da na členek v Zdravju ni bilo večje polemike (če je kdo kaj zasledil, me zanima) oz. stroka se te teme izogiba. Ali je to zato, ker nas nima kaj skrbeti ali pa gre za interese naše mlekarske industrije, ki je zelo vplivna? Zgolj v razmislek.
P.S.: Homogenizacija niti ni nujno potrebna za obstojnost mleka, to kvaliteto mu daje pasterizacija. Zanimivo je, da je pri drugih živilih ponudba pestrejša. Pri mleku, ki se ga uživa v velikih količinah, pa zelo skromna.
Pozdravljeni
Res je, mleka se ne homogenizira zato, da bi se mu podaljšala trajnost. Homogenizira se ga zato, da se kapljice maščobe ne bi zbirale na površini mleka in bi potem le-to imelo za porošnike (kakor za koga seveda) slabši izgled. Poleg tega se mleko homogenizira tudi zato, da lahko procesi fermentacije tečejo bolj nadzorovano, saj ima mleko enotno strukturo po vsem volumnu in ni razlike med spodnjimi in zgornjimi plasmi mleka.
Zanima me, kaj si misilila s tem, da je ponudba pri drugih živilih pestrejša…..iz mleka je narejeno veliko izdelkov, po mojem mnenju dobrih in slabih in res ne vem, pri katerm živilu je še toliko pestrosti! Če vzamemo recimo meso – veliko variaij na isto temo, vendar vse vsebujejo kemične dodatke – ojačevalce okusov, fosfate – za boljše zadrževanje vode v izdelku, nitrite – za lepšo barvo, konzervanse ipd. Iz vsega se da narediti izdelke…tako da pestrost ni zmeraj najboljša!
Še enkrat – na članek v zdravju, ki je napisan na pol amatersko se seveda ni nihče odzval, ker če bi se kaskada odgovorov na neumne članke sprožila – ne vem, kdaj bi se končala.
Lep dan še naprej,
V.
clanek v Zdravju nisem brala, sem pa slisala o njemu. Sem biologinja in ne zdi se mi to tako nedolzno. Je pa res, da ce mleko prekuhas se razprsene mascobe spet naberejo na vrhu, zato ni s prekuhanim, navadnim mlekom nic narobe, za alpsko pa tega ne bi mogla trditi, poleg tega je alpsko tudi slabse.
Ko sem govorila o pestrosti, sem mislila na mleko, ne na ostale mlečne izdelke, krer je ponudba neprimerno večja. Se strinjam z Vesno, da so izdelki polni barvil, ojačevalcev okusa, stabilizatorjev, da o sladkorju ne govorimo. Ravno zato se mi zdi pomembno, da smo potrošniki dobro informirani in da imamo izbiro, da kupujemo tudi vedno več takih izdelkov, ki vsebujejo čim manj aditivov. Tudi to, da morajo danes deklaracije vsebovati več informacij služi boljši preglednosti. To je verjetno posledica večjega osveščenja potrošnikov, ki so na tem vstrajali in ne zgolj dobrohotnosti proizvajalcev. Ne trdim, da je sporni članek verodostojen, vendar zaenkrat nisem naletela na nikakršen argumentiran odgovor. Mislim, da si odjemalci mleka to zaslužimo. Če je napisan neprofesionalno, bi ga morala stroka odločno demantirati.
Pozdrav
Na svetovnem spletu mrgoli člankov, ki bolj ali manj utemeljeno svarijo pred uživanjem mleka. Tudi v naših občilih so vse pogostejši. Če upoštevamo, da je danes večini ljudi dostopno samo homogenizirano industrijsko predelano mleko, imajo popolnoma prav.
S homogenizacijo se namreč mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile. Nedopustno je, da danes nehomogeniziranega mleka skoraj ni več mogoče kupiti in da večina ljudi ne ve, da homogenizirano mleko samo še po barvi spominja na naravno mleko.
Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni.Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščobe, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov. Kmalu zatem, ko je homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu pojava poapnenja žil ne samo pri odraslih, ampak tudi pri otrocih.
Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe, kar kaže na to, da so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Prej smo poznali samo polnomastno mleko in krivdo za poapnenje žil so takrat pripisovali predvsem maslu.
Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice. Te membrane pa narava ni ustvarila brez tehtnega razloga in prav njeno uničenje ima usodne posledice za zdravje ljudi in predvsem otrok, za katere še vedno priporočajo pitje polnomastnega mleka.
Majhnim otrokom je mleko glavna hrana in prve spremembe na ožilju zdravniki opažajo že pri triletnikih. Prav zaradi otrok želim dokazati in razložiti škodljivost homogenizacije in njeno nepotrebnost z vidika varnosti. Navajam prevod dela opisa homogenizacije iz Ullmannove Enciklopedije tehnične kemije (3.izdaja) v poglavju o mleku in mlečnih proizvodih.
Če imajo maščobne kroglice v tekočih trajnih mlečnih izdelkih enako disperzijsko stopnjo kot v svežem mleku, se hitro dvignejo in na površini tvorijo neprivlačne (grde) kompaktne sloje smetane ali maščobne zamaške. Maščobne kroglice zmanjšane na manj kot 2 mikrona pa se nasprotno le zelo počasi izločijo na površino, tako da se pri dovolj viskoznem izdelku ob normalnih pogojih skladiščenja maščoba ne izloči.
Pri običajnih homogenizacijskih strojih se toplo mleko (oz. koncentrirano mleko ali smetana) s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem nastale strižne sile maščobne kroglice raztegnejo po dolžini, da razpadejo na posamezne majhne kapljice, ki se še držijo skupaj podobno verižici biserov..
Na posamezne maščobne kroglice razpadejo šele ob izstopu iz homogenizirne reže. Zaradi homogenizacije se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Emulzija se stabilizira.
Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev. Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano iz cca 1/3 fosfatidov in 2/3 membranskih proteinov, ki je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. V naravnem mleku je kazein pretežno v obliki kazein-kalciumfosfatnih micel.
Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti, deloma jo izloči, deloma jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje). To tudi razlaga, zakaj organizem iz homogeniziranega mleka ne more izkoristiti kalcija.
Poleg tega stopi v akcijo še encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane maščobne kapljice, da nato organizem maščobo lahko uporabi. Ker membrane maščobnih celic po homogenizaciji ni več, ta
encim začne delovati na tkivo v človeku in ga poškoduje.
Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa.
Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko. Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je daleč od tega. Sveže kravje mleko je zdravo, nima pa skoraj nič skupnega z mlekom, ki priteče iz tetrapaka. Sveže pomolzeno mleko deluje v telesu bazično. Pasterizirano, sterilizirano, homogenizirano mleko pa v telesu ustvarja kislo reakcijo.
Naše kosti so nekakšna banka našega telesa in shranijo okoli 99% kalcija, 85% fosforja in 60% magnezija. Ko so ravni mineralov v krvi nizke, osteoklasti v kosteh razpadejo, izločijo te minerale in jih odložijo v kri. Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povečuje potrebo po kalciju za nevtralizacijo kislin, ki nastajajo pri prebavi živalskih beljakovin.
To nakazuje na to, da uživanje obdelanega (pasteriziranega ali homogeniziranega) mleka uničuje kosti med samim prebavljanjem – kar je ravno nasprotno od tistega, kar nam že več generacij sporočajo interesne skupine za mleko, ministrstvo za zdravje, za kmetijstvo in druge javne službe.
Vse homogenizirano mleko bi moralo imeti podobno kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzroča poapnenje žil. Predvsem pa bi moralo biti v trgovinah dovolj nehomogeniziranega pasteriziranega mleka, ki bi bilo predelano čim bolj nežno, tako da bi v kar največji meri ohranilo lastnosti naravnega mleka.
Na pragu novega tisočletja bi morda lahko začeli razmišljati tudi o novih načinih predelave mleka.
Nekoč so pri molži poskusili prvi curek iz vsakega vimena. Pri današnji napredni tehnologiji bi ne smelo biti pretežko zasnovati naprave, ki bi dobro mleko ločila od slabega. Namesto pasterizacije bi bile potem potrebne samo zelo učinkovite hladilne naprave, kar tudi ne bi smelo predstavljati problema za tretje tisočletje.
Naravno mleko zdravih, naravno hranjenih živali je namreč po svoji komplicirani in do vseh potankosti premišljeni sestavi ena največjih mojstrovin narave. Popolno in lahko prebavljivo živilo. Ker je tako komplicirano, ga vsak naš poseg samo osiromaši. Že samo s kuhanjem uničimo v njem prisotne mlečne mikroorganizme, ki proizvajajo številne encime, med drugimi tudi encim za razgradnjo mlečnega sladkorja.
Ti mikroorganizmi sestavljajo našo črevesno mikrofloro, če smo jih kot dojenčki dobili z maternim mlekom in nam jih niso uničili antibiotiki ob kakšnem zdravljenju. V nežno pasteriziranem mleku je še nekaj teh mikroorganizmov, ki poskrbijo za razgradnjo mlečnega sladkorja in katerih prisotnost v našem telesu nas varuje tudi pred bolezenskimi mikroorganizmi. Tega mleka, ki je resnično najboljše živilo za otroke, danes skoraj ni mogoče kupiti. Vsepovsod se na policah kopičijo samo homogenizirani izdelki.
Izgovori, da ni dovolj dokazov o škodljivosti mleka na osnovi epidemioloških študij, so pesek v oči. Ali mora res najprej zboleti na milijone ljudi, da bi bila škodljivost dokazana. Vse življenje nam govorijo naj pijemo veliko mleka, da bomo imeli močne zobe in kosti.
Zanimivo je, da imajo denimo ZDA najvišjo porabo mlečnih izdelkov na svetu, obenem pa tudi največjo pogostost zlomov kosti in osteoporoze. Nerazumljivo je, da živilo, ki ga ljudje in predvsem otroci uživajo vsakodnevno v večjih količinah, ni bilo pretestirano na podoben način kot zdravila.
Že preprost poskus s podganami, ko bi eno skupino hranili z nehomogeniziranim, drugo pa s homogeniziranim mlekom, bi hitro in nedvoumno pokazal razliko. Na osnovi tega bi nato lahko zahtevali, da mlekarska industrija vsaj pasterizirano mleko preneha homogenizirati.
Zakon, ki bi predpisoval predhodni preizkus s hranjenjem podgan za nova živila ali za nove tehnologije za predelavo le-teh, pa bi nas gotovo obvaroval še pred številnimi civilizacijskimi boleznimi. Ta primer je očiten dokaz, da samo kontrola mikroorganizmov in določenih posameznih nedovoljenih sestavin nikakor ne zagotavlja, da je živilo zdravo in neškodljivo. Na naš organizem vpliva živilo kot celota in ta vpliv je potrebno preveriti preden pride na tržišče.
(vir- Maja Tomkiewicz-Vouk. dipl. ing. kem. teh.; vsi-zdravi.org; članek Sanje Lončar Po jutru se dan pozna)
Če bi naredili malo poskusov, bi Ljubljanske mlekarne naredila atentat..
Meni je to dejstvo o homogenizaciji nekoč povedala prijazna farmacevtka v lekartni. Otrok je imel namreč preveč holesterola. Začela sem kupovati nehiomogenizirano mleko, seaj pa ga jemljemo pri bližnjem kmetu.
Me pa zanima, če kdo pozna konkretno ponzdbo nehomogeniziranega masla, sladke smetane, jogurtov?
Hvala
homogenizirano mleko ni škodljivo samo zaradi razbitih maščob, ki se kasneje pojavijo v žilah-zamašene žile, ampak so v te maščobne kapljice ujeli tudi kalcij v mleku, ki se v našem telesu ne resorbira kot kalcij, tmveč gre po domače povedano-na drek…takšen kot je prišel notri-gre tudi ven.Tretja zadeva pa je da to mleko ni segreto na do 60-65 st.C, temveč je sterilno, kar pomeni krepko čez 100 st.C.Pri sterilizaciji pa se uničijo tudi vitamini in predvsem encimi.Homogenizirano mleko ne samo da ni zdravo-je škodljivo !!!!
pa še to, kravje mleko je za telička ne za dojenčka, da ne omenjam za človeka.Mlečne laktoze še dojenček ne presnavlja v redu, odrasel človek pa sploh ne.Zato dojenčki, ki jim v prvih mesecih ponujamo samo kravje mleko (termično obdelano na vse načine (tu mislim predvsem na razna mleka v prahu z dodatki) kar naprej prdijo, jih napenja, imajo krče…le po čem kaj mislite?
Zato je zelo pomembno, da mati svojega otroka doji, tudi tiste, ki mislijo (morda samo v podzavesti) da imajo premalo mleka, naj se potrudijo.Nekatere mame si mleko črpajo s črpalko na zalogo, da jih kao lahko nahrani ponoči tudi oče, da si mati malo odpočije…no pri črpanju mleka pa mati ugotovi, da je mleka malo (pri nekaterih seveda) in vržejo puško v koruzo in pripravljajo razne aptamile itd….zavedati se morate, da je pri samem dojenju potek popolnoma drugačen.Velikokrat se je izkazalo, ko mati ni načrpala dosti mleka, da je otrok ko je bil podojen ,”načrpal” povsem dovolj (preiskuh s tehtanjem otroka pred dojenjem in po dojenju)
Le materino mleko je primerno za dojenčka.
Ojoj, daj ne kvasi neumnosti. Večina žensk si želi, da bi svojega otroka lahko dojile, na žalost pa to ni vsem dano. Tako kot zrastejo dojeni otroci, zrastejo tudi tisti, ki so na adaptiranem mleku. Kaj bi pa ti naredila, če zaradi takega ali drugačnega razloga ne bi mogla dojiti? Hvala bogu, da danes obstaja dojenčkom prilagojeno kravje mleko v obliki Aptamila ipd., včasih pa so nedojeni otroci dobili kar kravje mleko, največkrat izpod krave. Nekateri so zaradi tega tudi umrli (npr. moj stric, ko je bil star le nekaj mesecev), večina jih je pa zrasla v popolnoma normalne in zdrave ljudi.
Moj otrok je bil dojen samo 7 tednov (o razlogih ne bom razpravljala, ker se te ne tičejo) in je zdrav kot dren, živahen, dobrovoljen, imam pa okoli sebe kar nekaj dolgo dojenih otrok, pa so nekateri nonstop bolehni, kaj šele bo, ko bodo šli v vrtec.
Pa si upaš trditi, da bo tvoj bolj zdrav tudi kaseje v življenju? Raziskave namreč kažejo, da deluje dojenje kot neke sorte profilaksa vse tja do VSAJ 18 leta. In še to – to, da nekdo nikoli ne oboli, ne pomeni nujno dobrega zdravja! Lahko pomeni preprosto to, da je telo že toliko “zastrupljeno”, da se niti odziva ne več npr. z vročino itd. Premisli! Ni vse črno-belo. Tvoj otrok ni merilo sveta in sosedov dojen tudi ne! Statistike pa to dejstvo, da so dojeni na boljšem, absolutno potrjujejo, pa če se ti še toliko slepiš, da je vseeno.
In če gremo gledat bodisi v zgodovino bodisi v sedanjost, je umrlo bistveno več tistih otrok, ki so bili na kateremkoli drugem mleku (vključno s formulami), kot tistih, ki so bili na materinem.
Zakaj že ni narava ustvarila pipic za adaptirano mleko, ampak dojke? Hecno, ne?
Si ti resnicno dobro prebrala vse te študije in statistike (pa ne samo na LLL strani, temvec se kje bolj strokovno), ki po tvoje potrjujejo, da dojenje dela čudeže? Očitno ne, ker sicer tega ne bi tako vehementno trdila! Mimogrede, obstaja tudi raziskava, ki je preucevala pogostost pojava astme pri dojenih in nedojenih otrocih – in, ne bos verjela, pri prvih je pogostejsa! Skratka, ne sanjaj, da je samo dojenje oh in ah!
Pa se tista o zgodovini – ja, seveda. Vcasih niso poznali AM in resnicno velika vecina otrok je bila dojena, smrtnost pa je bila precej visja od kasnejsega obdobja, ko jih je bila vecina na AM. Dojenje s tem ni imelo nobene veze! Zastrupljeno pa je pac vse okoli nas, vkljucno z materinim mlekom, a ne?
Povedala ti bom samo nekaj dejstev!
1. LLL, ki ga imaš ti za “manj oz. ne dovolj” strokovnega, je prav tista organizacija, katere člani, ki so v svetu zelo ugledni zdravniki (žal v Sloveniji še ne premoremo zdravnikov specialistov za dojenje, kar jih npr. Amerika in nekatere druge razvitejše države imajo) in diktirajo WHO – ju priporočila v zvezi s tem. In ja – nekaj teh res dobrih študij sem imela možnost prebrati. Vseh pa seveda ne, ker jih je preveč!
2. To, da dojenje dela čudeže, nisem nikjer trdila. Statistika statistik pa je vseeno na moji strani in to zelo.
3. Tako, kot trdiš, da je tvoj en otrok zdrav in ti to predstavlja popoln dokaz za nepomembnost dojenja, tako ti očitno tudi ena študija kontra dojenju predstavlja dokaz o “škodljivosti”. Mogoče ne bi bilo slabo slišati še tega kdo je bil naročnik študije. AM so eden bolj dobičkonosnih artiklov, če ti to kaj pove!
4.To, da dojenje nima nobene veze s smrtnostjo otrok v primerjavi z otroki, ki so na drugih vrstah mleka, je naravnost smešna trditev. In če natančno prebereš, boš videla, da nisem pisala samo o zgodovini. Tudi danes je med dojenimi otroki večine sveta bistveno manj smrtnosti. Predvsem zaradi sterilnosti, ki je na noben drug način ne moreš zagotoviti tako zagotovo, kot pri direktnem stiku dojka-usta. Poleg tega ima materino mleko fenomenalne antimikrobne sposobnosti!!!!
5. A krave, od katerih prihaja večina surovin za proizvodnjo AM, živijo pa na katerem drugem neonesnaženem planetu? Tako imaš osnovno surovino polno vsega, kar premore tudi materino mleko (s tem, da osveščene ženske pazijo nase, na prehrano itd. že lep čas pred zanositvijo; vsekakor pa niso polne antibiotikov in umetnih hormonov in aditivov v prehrani, kar za krave, kakor jih v tem času v svetu najpogosteje vzrejajo, ravno ne moremo trditi) In potem to osnovno surovino še dodatno predelajo, osiromašijo in nato umetno obogatijo. Ali res lahko na dnu srca verjameš, da je ta brozga lahko v svojem najglobjem bistvu vsaj daljni približek tistega, kar je v dolgih tisočletjih ustvarila narava?
6.Obračaš kakorkoli – še vedno je vse, kar si napisala, tipična tolažba mam, ki iz katerega koli razloga niso dojile. Pa niti slučajno nočem reči, da zato nisi dobra mama.
Čeeeer vsem, ki ste na temi Nehomogenizirano mleko!
Sem študentka Fakultete za šport, zato me zdrava prehrana in predvsem ZDRAV NAČIN PREHRANJEVANJA zelo zanima. Kaj sama mislim, ko sploh omenjam besedno zvezo “zdrava prehrana”; s tem mislim predvsem to, da se človek zaveda kakšna hrana (kakšna količina hrane) je za naše telo kar najbolj UPORABNA; kar najmanj ŠKODLJIVA IN kar najbolj PREBAVLJIVA!! No to, pa mora človek, skozi nenehno izobraževanje in osveščanje samega sebe o zdravem načinu življenja, doumeti sam in se tega tudi kar se da čim bolj držati! Saj veste da niti en človek na celi Zemlji “ne deluje” na enak način, še celo dvojčki imajo različen okus pri izbiri hrane, oblačil… 😉 To sem kot uvod napisala zgolj zato, da ne boste mislili, da gre za kako promocijo mlečnih izdelkov, želela sem zgolj in samo podati svoje mnenje in s tem mogoče pomagati razjasniti kake pojme…
Naj vam povem, da s pasteriziranim mlekom sicer ni nič narobe (pasterizacija je v bistvu, po mojem mnenju, v naših časih, zdaj skoraj že nujno pomembna, ravno zaradi že prej nekje omenjenih razlogov, ki so vezani predvsem na način “gojenja” krav, ki so v tem modernem času žal težko še vedno rejene po starih načinih in so zato “manj zdrave”), važno je da mleko ni homogenizirano… če pa vam povsem naravno mleko ne škoduje (namreč, nekateri zato pijejo pasteriziranega) pa še toooliko bolje!
Sama se mleka zdaj poskušam bolj izogibati (mi črevešček ne dovoljuje), raje posežem po sojinem mleku, riževem mleku, ali pa drugih mlečnih izdelkih (tekoči jogurti, skute, kefirji, kislo mleko, itn…)
Evo, tukaj sem našla nekaj izdelkov, ki jih tudi že sama nekaj časa uživam.
*Mlekarna PLANIKA: vsi izdelki iz pasteriziranega NEHOMOGENIZIRANEGA mleka
*Mlekarna KREPKO: kefir – krepki suhec!!! ZELO ZELO ZDRAV! ZA IMUNSKI SISTEM, ŽIVČEVJE IN ITAK, PREBAVO!!! – pasteriziran NEHOMOGENIZIRAN
*Mlečni izdelki tudi na triglavski tržnici na Bledu, ki pa je le vsako tretjo soboto v mesecu pri stavbi Triglavskega narodnega parka. Naslov lastnice ekološke kmetije (sama izdeluje jogurte; tako navadne kot sadne) je:
IRENA VRHUNC
Podblica 12
Zgornja Besnica
Mobi: 051 262 579
!!*Z mlekom od kmetov je pa včasih križ; nekateri vanj dodajajo vodo, drugi krmijo krave z vsem mogočim – to se zelo hitro ugotovi s preprostim preizkusom – mleko dajte kisat za kislo mleko, in razlika bo očitna. ;9 hehe… unga z vodo, spoh naute hotl jest 😉
Kupujem v SPAR trgovini! Tržnice pa imajo tudi zelo pestro ponudbo nehomogeniziranih izdelkov!
Upam,da bo v pomoč!
p.s.: aja, da začnejo ženske govorit, ko se omenja mleko, o dojenju, je pa čist psihološka razlaga; namreč, to velja sploh za ženske, ki smo že mamice, in sploh tiste, ki so (smo) imele težave z dojenjem, saj so se nam ti občutki ob reševanju “mlečnih težav” zagotovo globoko zakoreninili v podzavest, zato ni čudno, da ob sami besedi “mleko” hote ali nehote asociiramo na dojenje.
Pa še za vse tiste, ki ne dojite: vsaka pri sebi ve zakaj je dojila in zakaj ne! NIHČE NAM NE MORE OČITATI ČE DOJIMO IN ČE NE DOJIMO! To je enostavno absurdno! VAŽNO JE, DA OTROK ZRASTE V SAMOSTOJNO OSEBO… DA GA NAUČIMO OSNOV PRAVILNEGA PREHRANJEVANJA (če ne drugega, vsaj tega, da NIKDAR NE POZABI ZAJTRKOVATI – saj kot pravijo naši modri stari starši – “prazna vreča ne stoji pokonci” 😉
Lepo in mirno n*čk* vsem!