Kako naj se zasiguram?
Lepo prosim, da me na navedno pisanje spodaj ne kritizirate in obsojate, ampak mi z nasveti poizkušajte pomagati, kako naj postopam v danem primer…
Pred natanko 7 leti sva se spoznala, zaljubila in odločila, da si ustvariva družino.
Ko sem bila 5 mesecev noseča, se je preselil k meni oz. k mojim staršem, kjer smo 1 leto komaj zdržali skupaj, ker se pač on ni v določenih stvareh razumel in strinjal z mojim očetom. Velikokrat sva se že takrat med nosečnostjo sporekla glede njegovih muh, tako da nisem bila čisto 100 % ali bo nama uspelo zaživeti tako kot sva si zamislila. Dejansko sem bila po eni strani prisiljena oditi z njim, kajti v nasprotnem primeru bi me bil zapustil.
Tako sva si poiskala podnajemniško stanovanje, kjer živimo še sedaj.
Otrok mi pomeni največ na svetu in bi bila zanj pripravljena narediti vse, kar pa zanj ne morem trditi. Že od samega začetka se ji ni kaj dosti posvečal, vedno je bil utrujen od naporne službe, .. da ne naštevam, vedno je bilo kaj vmes. Če se ji je posvetil 1 uro dnevno je bilo že ogromno.
Zato tudi vsa ta moja nejevolja, nerazumevanje, zakaj si je sploh želel otroka z menoj, če mu je v življenju očitno kot veliko breme. Sedaj, ko je stara 5 let, spregovori dnevno z njo 10 besed, večinoma se samo dere in jo kritizira….
Povem lahko pa to, da vrtec plačuje on zatorej ni dolžan kupiti za otroka ničesar drugega … ne oblek, ne igrač … ne ostalega oz. prispevati za kaj.
Kregava se non stop, ali zaradi otroka, ker išče pri meni potuho in ga ne upošteva, zaradi njegovih zabav, odhajanj domov za vikende “k mami” in potem so ga pa vse gostilne polne…, .. Skušala sem se že večkrat pogovoriti, vendar zaleže za 14 dni potem spet vse isto. Sigurno se mesečno vsaj 1 x skregava in potem ne govoriva tudi po 3 tedne…. , da seksa ne omenjam … če je v takem primeru 2 x mesečno sem lahko kar zadovoljna. Pa tudi, saj mi ni do tega če mi dela samo sive lase.
Lahko povem, da sem ga že 2x postavila pred dejstvo, da je najbolje da končava, ampak noče oditi in se me drži kot klop. Ne vem zakaj,… mogoče zaradi financ in bližina njegove službe… Moram reči, da mi zadnje 2 leti vse preseda, najraje bi bila sama z otrokom….
Problem je pa sedaj v tem, da se imamo namen letos seliti v hišo mojih staršev, kjer sva si vsa ta leta rihtala stanovanje z večinsko finančno pomočjo mojih staršev. Z očetom vred smo pregarali, večino naredili vse sami … Moram pa reči, da od adaptacije do opremljanja stanovanja ni prispeval ničesar oz. še tisto kar je kupil, sem mu dobesedno odcolala jaz ali moj oče… Ves denar, katerega sem dobila oz. prišparala sem porabila za stanovanje in opremo, medtem, ko on s svojo ubogo plačo in kreditom, katerega odplačuje za avto,.. ni zmožen prispevati nič ali pa si že za 13 plačo in regres pod nujno kaj kupi kot je npr. nov radio ali pa ga nese k mami za porihtati kaj v hiši ( nov laminat itd )… ali nabavo drv…. Takrat je pomembno vse drugo in upa na moje, da bodo že oni kupili. Zahvalit se pa ne zna za tako kupljeno stvar.
Ne me kritizirat, nisem materialist kot je slišati, vendar pa si očitno predstavlja, da bo gospod na moj račun in račun mojih staršev živel in užival. Tega pa ne prenesem! Starša sta kar premožna in upa po moje na marsikaj.
Zato bi se pa rada prej zasigurala, preden se vselimo v stanovanje, da mi podpise nek dokument, da v primeru če greva narazen, da ne dobi ničesar oz. mu nisem dolžna izplačevati tistega nujnega deleža.
Predlagajte mi prosim, kaj naj naredim, naj se obrnem na advokata oz. kako postopati???
Hvala ….
barabara
praviš da želiš biti sama z otrokom-potem bodi,nisi dolžna nikomur odgovorov in pojasnil,če to ni to pač ni in tudi nebo,vse ostalo je nepomembno,kdo je več dal ali manj,pomembno je da si želiš drugačnega živlenja in če imaš moč in voljo le tega tudi zaživeti,potem le daj.
otrok bo očeta še vedno imel,morda ne ob mami ampak ,če bo želel biti deklici oče verjemi da bo.
kar se pa materijalnih zadev tiče,pa povprašaj kakega odvetnika.
Huh, Barabara…. mislim da si zelo potrpežljiva oseba. In ne – osebno ne mislim da si materialist, ker te skrbi za finančno stanje v prihodnosti.
Kar pa bi mirne duše trdila za tvojega partnerja. Oprosti – menim da je ena “pijavka”. Oprosti, vem da je grdo slišati… 🙁 A kot zunanji, nevpleten osebek mislim da je to čisto objektivno mnenje.
Žal tudi menim, da on do tebe oz. do vaju s hčerkico ne čuti neke prave ljubezni oz. se niti ne obnaša odgovorno, kar je konec koncev njegova pravica in OBVEZNOST, če se je odločil za družino!
Ne vem kakšna je prognoza vajinega bodočega partnerskega odnosa. Vendar če se ne bosta temeljito in odprtih kart pogovorila se bojim, da odnos ne bo spremenil na bolje. Kvečjemu na slabše.
Zatorej bi jaz na tvojem mestu zares temeljito razmislila kaj lahko pričakuješ. Ali si bo lepo postlal; skrb za gospodinjstvo, otroka in ostale obveznosti boš pa itak ti v celoti prevzela nase. Toliko v razmislek.
Žal ti pa glede zadnjega tvojega vprašanja ne znam svetovati. Vendar če se kljub vsemu odločiš, da se preselite skupaj (torej tudi on), prej ukrepaš in se pozanimaš pri odvetnikih, da ti pripravijo morebiti kako pogodbo, ki mu jo daš v podpis pred selitvijo.
Skratka – srečno!!!
Ne, ti nisi materialist. Ti gledaš na življenje realno in prav je tako.
Iz tvojega opisa je vsakemu laiku jasno, da vajino skupno življenje ni vredno tega imena. Samo izkoriščanje-iz njegove strani, jasno.
Starega konja težko učiš – torej ne pričakuj da se bo spremenil.
Če bi bila jaz na tvojem mestu, bi razmišljala o tem, da se sama preselim v novo stanovanje k staršem.
Če pa se boš vendarle odločiti še vstrajati pri njem, pa glede lastninske previce nekaj ukreni in se zavaruj, da ne boš kdaj TI skupaj z otrokom letela iz SVOJE hiše oz. hiše svojih staršev.
Mogoče bi bilo najbolje, da je vsa lastnina vpisana na ime tvojih staršev, tako tudi v primeru razhoda ne more dobiti nič – seveda če si ti edinka in bi ob morebitni smrti tvojih staršev vse pripadlo tebi.
Dejansko je večstanovanjsko hišo podedoval oče po smrti svoje matere in tudi stanovanje bo še naprej pisano nanj, ne glede na to, da se bom vselila, … podpisala naj bi z njim samo najemno pogodbo.
Sicer hranim vse račune od nakupov opreme jaz… partner nima nič. Mislim pa, da s tem nisem kaj na boljšem…
Čimprej ga zapusti v tistem stanovanju, ali pa naj se preseli k svoji mami. Še ena moška reva,ki misli, da se njegova vloga očeta konča s plačilom položnice za vrtec. še dobro, da imata le enega otroka.Glede stanovanja pri starših pa se pomeni z njimi in z dobrim odvetnikom. Za začetek se samo preseli k njima. Mlada si še, zato živi, otroku bo bolje, saj 5 letni otrok dobiva najslabšo možno popotnico v življenje z vajinim kregom. Ni vredno.
glede na to, da se ni razumel s tvojim očetom in ste ravno zato šli na svoje….greste zdaj nazaj? spet k tvojim?
Vidva se že med seboj ne razumeta, kaj bo, ko bo imel konflikte spet z očetom?
Očitno se ne drži on tebe, ampak se ti držiš njega. Pa ne zaradi financ ampak zarad odvisnosti od odnosa. Vztrajaš tudi če nisi srečna? Zaradi otroka verjetno ne, če praviš, da ni pretirano navezan nanjo…in se z njo ne ukvarja veliko.
Verjetno pri vama ne gre za denar. Ti bi se lahko odselila k tvojim že prej, saj je očitno, da ti pomagajo. Od česa se torej ne upaš odlepiti? Kaj je tisto, kar te še veže na njega? Ljubezni praviš da ni? Bogat ni, razumeta se slabo, spolnosti skoraj ni, odhaja za vikende, pijančuje….to so minusi. Plačuje vrtec in kredit za avtomobil? Boš zmogla brez tega?
Oče bo pa tvoji hčeri za vedno. Če ste skupaj ali če živite narazen. Tudi za vrtec bo moral še dajati in jo kdaj vzeti k sebi….otrok tukaj ni ovira.
Poišči pri sebi razlog, zakaj ostajaš še z njim!
Skozi tvoje pisanje nisem razbral če sta poročena, skozi tvoje pisanje nisem ugotovil kaj sploh je skupni imenovalec vajine zveze. Otrok ? Sigurno ne.
OK; če si do sedaj že prebrala kako moje pisanje tukaj ali dveh podobnih forumih, me morda ne boš takoj označila kot zagovornika moških :)) Glej, vsaka medalja ima dve plati. Tudi tvoja.
Če bi analiziral že začetek vajine skupne poti, skupnega sobivanja, že tu je bil neki čuden štart. Sobivanje dveh ima čisto drugačne variacije kot prejšnja druženja, poleg tega so bili tu tudi tvoji starši. Vidva sta se takrat šele navajala drug na drugega, njemu je bilo s te strani morda še težje. Zadovoljiti je moral vse. Ga ne zagovarjam, toda neujemanje je logična posledica različnih karakterjev. Kdo je imel v čem prav, to sploh ni bistveno. Tvoja navedba da si morala z njim, drugače bi te zapustil, to me bolj bode v oči. Ne, če si že takrat vedela kako je, zakaj si vztrajala ? Za dobro otroka ? To ni razlog.
Partnerja si nam predstavila kar se da v slabi luči, ni tako ? Jaz v napisanem nisem našel nič takega, za kar bi ga človek moral pohvaliti. Ja, plačuje vrtec, ok. To je vse ??? Nimam nobenega razloga da v napisano ne bi verjel, sploh pa vse navedbe, v kolikor držijo, porajajo vprašanje ZAKAJ SPLOH vztrajaš z njim, kaj te nanj sploh veže ? Vajina zveza je tako gnila da to sploh ni zveza. Sem grdo napisal, toda tako je. Nekoč se boš sama morda vprašala zakaj sploh si toliko časa v njej trpela, jo nisi končala. Spet se bom po napisanem ponavljal, toda sam osebno trdim da nihče od nikogar ni lastnina, vsak ima pravico ljubiti in biti ljubljen. Tudi ti ! Pozabljamo ob tem na otroke. Ni jim fino v kolikor starševstvo ni to kar bi moralo biti, s tem se jim daje slaba popotnica v življenje. Na njihov račun se morda kdaj zamiži na eno oko, toda s tem se dela večja škoda kot korist.
Skozi tvoje pisanje ugotavljam da gre pri tvojih starših za finančno neodvisnost, pri njegovi mami morda ne. Mislim da ji materialno pomaga kolikor mora, seveda ob tem trpi vajin proračun. Mislim da je ločen… Še ena spona nezaupanja. Pohvalno tebi vsekakor pa da iz razpoložljivega ustvarjaš kar se le da, stanje verjetno ni blesteče. Veliko si dosegla in imaš pravo žilico za finance. Osebno poznam stanja vsega kar se tiče hiše, tako da verjamem v angažma okoli adaptacije. Daj mi ti zaupaj (morda prej še sebi): veš kako je bilo ob začetku vajinega sobivanja, veš približno kako bo spet sedaj (partner-starši), veš vse okoli partnerja – kaj vraga sploh bo iz tega ???
Omenila si neko podpisovanje nekih dokumentov z njegove strani, ok. Pravno o tem naj rečejo kaki bolj kompetentni, osebno bom tole obrnil po domače razumljivo: jaz to vidim kot podpisovanje aneksa v vajini zvezi… Je to še zveza ?
Tvoj partner je morda čustveni revež, žal. Kje so vzroki, ve sam bog in on, jaz ne. Kje je začelo škripati pri vama, vesta vidva. Kdaj in kako sta se bila normalno pogovarjati, funkcionirati in vse drugo – tudi to. Kreg je odraz nemoči, čustvena beda. Alkoholizem, starševstvo in spolnost – tri zelo kompleksna vprašanja; pri vama jedro spora. Od zadnjih dveh očitno nimač nič, o prvem pa moje nestrinjanje lahko prebereš tudi tukaj:
http://med.over.net/forum5/read.php?168,4074165
Sta morda kdaj pomišljala o kaki strokovni pomoči ? Verjetno z željo ohranitve zveze lahko dosežeta marsikaj. Ni dežja iz vsakega oblaka !
Srečno !
Cec
mirella …
po pravici povedano, da nisem imela prej kam oditi. K staršem v isto stanovanje z otrokom …. ne ne … če sem imela pogum tako na hitro oditi, ga ni denarja da bi prosila, da se vrnem k njima. Pa čeprav nama je šlo s partnerjem na trenutke tako tako slabo, da bi bila pripravljena sprejeti vsako luknjo samo da grem.
Zdaj, … ko pa je v hiši popolnoma novo adaptirano in opremljeno stanovanje … bom šla pa s takim veseljem …
Pred rojstvom svojega otroka smo pa dejansko 2 familije živele skupaj v enem stanovanju. To si pa lahko predstavljaš, da na momente ni bilo ravno idealno … Zdaj temu ne bo tako ….
Da razložim,.. .to je hiša z 10 stanovanji…. ogromna bajturina… tako da je z ostalimi strankami ( podnajemniki) skupen hodnik, I. in II. nadstropje… je kot mali mali gradec, samo potreben celotne adaptacije …. Starši moji so v I. jaz bom v II. nadstropju…
Torej vse rešeno? Ti boš v svojem stanovanju, ki je last tvojih staršev.
Ker se s tvojim nista razumela prej, ko sta bila skupaj s tvojimi, si mislila, da je tukaj vzrok, ker niste na svojem. Pa ste šli.
Ampak, tam pa spet ni bilo vredu? Tam pa ni bilo tvojih, da bi bili “jabolko spora”, ok, potem je kriv ON. Recimo.
Šla bi kamorkoli, pa nisi imela kam…čeprav si na čase razmišljala tudi o tem, da bi se malo skesala in šla k staršem, nazaj. Pa nisi? Zakaj?
Je on kriv? Te je nasilno zadrževal?
Jaz te še vedno ne razumem najbolje.
Ok, bili so časi, ko res nisi imela kam. Zato si ostala. Sedaj imaš iti kam, pa ne greš brez njega?
Če so lastniki tvoji starši, potem lahko določijo, komu dovolijo živeti v stanovanju in komu ne. Če boš izrazila željo, da je z njim nevzdržno, potem mu boste po moje lahko preprečili, da se preseli s teboj?
Enostavno ne vem, kaj je sploh vzrok tvojega pisanja? Kaj si hotela od nas prebrati? Da je tvoj nesramnež in nesposobnež, da si ti žrtev in da so tvoji starši zlata vredni, ker so mu vse k riti znesli? Jaz tega ne bom rekla. Odločitev, da pomagajo pri adaptaciji je njihova, za njihovo hčer in ne za zeta. Odločitev, da ti vztrajaš z njim, da trpiš in sama vlagaš sredstva v stanovanje, za katero mu obljubljaš, da bo lahko živel v njem, če bo podpisal neko predvselitveno pogodbo-je tvoja!
Sama si odgovorna za svoja dejanja, sprejmi posledice!
Če pa tudi sicer daš njemu občutek, da je nesposoben in ni ničesar dobrega naredil zate, pa se ne čudim, da je tak, kakršen je. Moški pač potrebujejo potrditev, podporo, spoštovanje-potem ti vse to vračajo.
če se prav razumem na slovenske plače, pa cene, bi pa rekla da plačevanje vrtca in plačevanje kredita…ne dopuščata kakih velikih ostankov od plače. V tem sta si kar enakovredna po moje, ker verjetno imata tudi plači sorazmerni. Kdor več zasluži, več vlaga v proračun;)
Nočem ga zagovarjati, samo človeka večno dajanje v nič in očitanje, da tvoji so super, njegova mama pa mu samo daje potuho, on pa ji znese vse vaše prihranke-človeku vzame vso samozavest!
mirella ….
zakaj potem na vsak način vstraja pri tem, da gre z menoj, čeprav sem ga že 2x odslovila, zakaj mu ni vse to poniževanje in dajanje v nič dovolj in popoka stvari in gre???? Zakaj se me drži in grozi, da če ga bom zapustila da me bo “fental”? Zakaj obljublja, da bo naredil vse, da bom do konca življenja sama, brez novega partnerja če ga zapustim????
Se ti ne zdi, da vstraja samo zaradi svoje koristi???
-služba mu bo blizu…. 15 minut bo oddaljen od šihta, drugače bi se moral voziti pa 80 km v eno stran,
– krasne prevozne stroške ima,
– sam v podnajemniškem stanovanju bi pogorel, so preveliki stroški,katerih pa on ne zmore….
aja … plače imava kar fino različne… ker si jih že omenila…in zakaj bi jaz kupovala on pa v tem užival, navsezadnje bi ga pa iz stanovanja vgrla bi me pa še tožil?
Ne rečem, da jaz ne bi imela od njega nobene koristi… vendar so to mogoče 3, če bi dobro premislila… pa še te se tičejo otroka pa ne položnic, da ne boš mislila …
in ker ne veš kaj je vzrok mojega pisanja… si ponovno preberi zadnji odstavek mojega prvega pisanja…
ja, tudi jaz mislim, da je vse to povezano tudi s teboj in tvojimi starši, ampak, prebrala sem tvoj zadnji odstavek in še vedno mi ni jasno, zakaj zavraga bi ga ti odslovila komaj po preselitvi v novo stanovanje?????
Zakaj, če si že tako odločna in jezna in “močnejša” od njega (finančno predvsem), enostavno ne spokaš in greš? Pa saj ne more priti v stanovanje, če ni njegovo in ni tvoje!! Če je stanovanje last staršev, kot si omenila, ti ga boš imela samo v najemu, on res ne more vanj in tudi ne more od tega ničesar zahtevati.
Po eni strani ga predstavljaš kot enega “ničeta” katerega gledaš samo še zaradi otroka (čeprav si pisala, da tudi do otroka se ne obnaša ravno skrbno), po drugi strani pa pišeš o strahu, da bi vplival na tvoje nadaljne veze??? Kaj pa ti lahko naredi, da ti uniči ugled pri drugih moških?
Smešna si, ker prav uživaš v tem njegovem “izkoriščanju” tebe, uboge žene.
Nebi rekla, da si tako nemočna, kot se želiš predstaviti. Pa ne pišem tega kot napad nate, le svoje mnenje sem povedala. Tako sliko sem dobila iz tvojega pisanja. Razumem pa, da na forumih ne moremo razumeti celotne zgodbe, ker ne poznamo ozadja, druge plati, preteklosti…
Če želiš, da podpiše kake listine, pa se obrni na kakega odvetnika, notarja. Dan današnji se pač podpisujejo take in drugačne pogodbe. -če bo podpisal:)…saj praviš da je muhast.