Pred časom sem ugotovila, da se mož preko interneta dopisuje z sodelavko. Poleg “navadnih” stavkov, ki so se vezali na službo, so bili še stavki, kot “rad te imam”, “le ti me razumeš”, “mislim nate”…. Nisem brskala po računalniku, ampak je slučajno on pozabil zapreti stran. Zelo me je prizadelo. Ne samo, da je vse pred mano skrival dve leti, ampak tudi zaradi osebnih besed.Ko sem razmišljala o teh dveh letih, sem ugotovila, da sem ga kar nekajkrat že zalotila, vendar ker sem mu zaupala, sem mu verjela. Omenim naj še, da me je ta sodelovka ob nekem srečanju užalila in mož se takrat ni postavil na mojo stran. V vseh teh letih, kadar je prišla beseda na njo, jo je zagovarjal.

Moža sem seveda soočila z mojo najdbo. Skoz se zagovarja, da med njima ni bilo nič, da so bili maili samo “prijateljski”, da do nje čuti samo prijateljstvo.

Kako mu naj verjamem? Te dve leti mi je lagal. Oba sta si odprla posebna maila, da sta si “v miru” dopisovala. Če bi bila le prijatelja, zakaj skrivati? POšiljal ji je tudi maile, kot “sedaj me pokliči, sem sam”.

Sedaj mi govori, kako me ljubi, kako ne more živeti brez mene, da je bilo njegovo dopisovanje neumnost itn. Vendar v mailih, ki jih je pisal sodelovki, nisem niti enkrat omenjena. Kot, da ne živi z menoj.

Naj povem, da moža še vedno zelo ljubim in si ne predstavljam življenja brez njega. Vendar kako naj mu verjamem, da je z njo prekinil vse stike, kako naj mu zopet zaupam?

Odgovor: zelo težko!

Stavki, kot “rad te imam” in “pokliči me, sem sam”, povedo, da je med njima več, kot samo prijateljstvo. Jasno je, da bo vse skupaj zanikal, te poskušal “uspavat” z izpovedmi, kako rad te ima in oh in sploh …
Ti si tista, ki ga najbolj poznaš; sama presodi, če misli iskreno in pri odločitvi upoštevaj svoj šesti čut. Ta običajno ne vara.

Srečno!

Ne bodi naivna !

Sodelavkam se taki majli ne pišejo.

Jasno pa je, da noben nič ne prizna, dokler ga ne najdeš ‘in flagranti

Čisto po naključju ste našli na računalniku sporočila, ki jih je mož namenjal svoji sodelavki in jih skrival dve leti. Ta internetni stik je skrival tudi tako, da si je omislil poseben mail. Seveda vas je to odkritje prizadelo, vračajo se spomini na stike s to žensko in moževe, za vas, neprimerne odzive ob tem.

Mož je te stike na poseben način ohranjal dve leti, jih skrival, delil osebne stavke, ki vas bolijo… Vedar je en dan pozabil zapreti računalnik in vam je po naključju vse to padlo v obraz. Spodneslo vam je tla pod nogami, ne veste kaj to pomeni, poraja se dvom.

Sprašujem se, kar je verjetno ob tem tudi vprašanje med vama, kaj vse to pomeni za vaju? Zakaj je bilo to potrebno? Kaj je moža napeljalo, da je počel neumnost, kot temu sam pravi, in se dopisoval s sodelavko na tak način? Kaj za njega pomenijo ti stavki?
Začelo se je pred dvemi leti. Zakaj ravno takrat? Kakšen je bil takrat vajin odnos? Kje ste bili Vi v tem obdobju? Kaj se je dogajalo z vami, z njim, z odnosom? Da je nastala neka praznina, ki jo je bilo potrebno na nek način, pa čeprav neumen, zapolniti. Ali je mož, ne zares vede, z namenom pustil odprt računalnik, da bi vi vendarle vse to opazili? Vam je želel kaj sporočiti? Morda da ne zmore več, da se vam želi približati, da je v stiski, da je dejansko naredil neumnost, ker je mislil, da bo s tem potolaži praznino, bolečino od drugod? Res je, da je on odgovoren za to in tudi za to, da poskrbi za vašo stisko, ki je iz tega nastala.

Kakor vam mož zagotavlja, vas ljubi, ravno tako vi njega. Razumljivo je, da trenutno ne zmorete čutiti zaupanja, verjeti na besede. Verjetno bo potrebno veliko pogovorov,da boste lahko počasi postali mirni in ponovno zaupali. Potrebna je odločitev vaju obeh. In moževa odločitev predvsem v tem, da vam bo v nadalje dal nove in nove občutke, da se ob njem lahko čutite varno in lahko zaupate. Ni lahko, žal pa je ravno bolečina tista, ki poglobi in še bolj poveže ljudi med seboj. Morda si za začetek dovolite to, kar čutite pri sebi, da potrebujete v odnosu do moža in od njega, sporočiti možu.
Želim Vam vse dobro!

Hvala vsem za odgovore.

Pred dvemi leti se je začelo, zato, ker je bil mož premeščen na drugo delovno mesto in tako se nista mogla več videti v službi.

Iz moža sem poskušala na različne načine “izsiliti”, da sta imela razmerje, vendar še vedno vztraja pri svojem, da sta bila samo prijatelja.

Ti dve leti, tudi v zakonu ni bilo tako kot na začetku, saj imava sedaj dva mala otroka. Ampak, vseeno sem se mu posvečala. Stala sem mu ves čas ob strani, ko je študiral. V zakonu pa ni bilo več romantike. V tem času (teh dveh let) sva se večkrat pogovarjala in vedno sem ga prosila, da naj bo bolj pozoren, če že ne more biti romantičen. Obljubil mi je, vendar svoje obljube ni nikoli držal. Ko sem prebrala njegove maile, so bili ti tudi romantični (pisal ji je tudi pesmi) in pozorni. Če mu ni takoj odgovorila je bil ves zaskrbljen, zakaj ne? Celo poznal je njeno geslo tako, da je preverjal, če je prebrala njegov mail.

Mislim, da s pisanjem ne bi prenehal, če ga ne bi odkrila. Tudi sam je to nekako priznal. V tem letu sem bila tudi veliko bolana, vendar tudi v času moje bolezni ji je pisal. Prav čakal je, da sem zaspala.

Sedaj je ves “sladek”, pozoren, romantičen. Pravi, da bo vse naredil, da bom spoznala, da ljubi le mene in, da hoče biti samo z menoj. A, kaj ko je izgubil zaupanje in mu ne morem verjeti. Bojim se, da se bo ponovilo. Živeti s strahom, nezaupanjem pa je zelo težko.

poli

“Sedaj je ves “sladek”, pozoren, romantičen. Pravi, da bo vse naredil, da bom spoznala, da ljubi le mene in, da hoče biti samo z menoj. A, kaj ko je izgubil zaupanje in mu ne morem verjeti. Bojim se, da se bo ponovilo. Živeti s strahom, nezaupanjem pa je zelo težko.”

Ne moem nič rečti moškemu v bran, seveda prej tebi. Vem da se počutiš izigrano, povsem razumno, v danem primeru se nihče ne bi počutil drugače. Vedi da imaš vso pravico biti ženska v pravem smislu besee, ne kuhinjski pripomoček in naj se bebo tega zaveda. Drugače naj se dokazuje drugje, tudi zate je svet brez njega lahko boljši.

mene pa čudi to, da po enem mailu, ki naj bi ga prebrala pred kratkim, toliko veste o tej romanci? Si niste mar več kot dve leti zatiskala oči? Vam je mogoče nalaš pustil odprto pismo, da bosta začela reševati zakon ali da boste zahtevala ločitev vi?
če veste, da se je aktivno dopisovanje začelo po njegovi premestitvi, ste že prej sumila, da ima mož razmerje. zakaj je bil premeščen? je mogoče hotel prikriti vezo s sodelavko, so opazili tudi sodelavci in ste tudi vi posumila, da se nekaj dogaja, pa je menjal službo?
odprla sta si maile, Verjetno ju je obema on, ker pozna oba gesla, torje, sta delala taktično. S čim vas je užalila? Je bilo osebno? Vrnite si tisti dogodek v spomin, sta vam že takrat želela nekaj povedati, ko je on potegnil z njo in ne z vami?

Očitno mu je že večkrat uspelo, da vas je prepričal in vi ste naivno vse verjela, oz. zaradi otrok, svoje bolezni, družine in varnosti, namerno spregledala dejstva. On vas ima za šibko in naivno osebnost. Da ima razmerje, vam je več let diskretno dokazoval, vi pa ste se slepila. Sedaj želi, da boste sama ugotovila, da je med vama konec. Da mu boste dala prosto pot. Boji pa se vaše reakcije, boji se, da ne boste dobro sprejela, da boste zbolela ali naredila kako neumnost, zato vas sedaj tolaži in prepričuje, da ni bilo in ni nič.
Povprašajte ga, kaj njemu pomeni beseda ljubim te, ne morem brez tebe? To govori dvema ženskama…naj se zjasni, kaj mu to pomeni, kaj je pripravljen za to ljubezen storiti? če ljubi vas, je pripravljen prekiniti stike z ljubico, če ljubi njo, bo šel z njo.
Za otroke pa sta še vedno starša, zato skrbno pazita, da bosta tako tudi poskrbela zanje, neglede, kaj je med vama! Ljubimca nista očitno več, sta pa še vedno starša.
V vseh teh letih, si je vaš mož gotovo že pripravil kak plan, kako naprej, kako s stanovanji in kako z otorci. Mislim, da ste na vrsti vi, da se postavite zase in se ne pustite več slepiti in imeti za naivno.

pozanimajte se še o ozadju, kaj vse imata s to, bivšo sodelavko. Mogoče imata že skupno stanovanje …

če je dejansko spoznal, da je naredil napako, bo prekinil stike z ljubico,bo več z vami, ne bo popoldne na računalniku …gotovo boste opazila spremembo! Samo ne pustite se “odpraviti” samo z nekaj brezplodnimi obljubami in zagotovili, da vas ljubi-očitno so to za njega bolj prazne besede, zato naj pokaže to ljubezen z dejanji!

Težko mi je, ko ti odgovarjam na ta način, pa vseeno: mislim, da je tvoj mož precej globoko zabredel (kljub temu, da te morda res ne vara) v razmerje s to žensko. Morda te res ne vara fizično, ampak čustveno, kar zna predstavljat pri vzpostavitvi ponovnega ravnotežja v vajinem zakonu, še večji problem. Osebno mislim, da je čustveno navezanost težje prekinit. Bodi previdna in ne verjemi zlahka njegovim sladkim besedam. Bojim se, da ti je v trenutku tvojega razkritja pripravljen obljubit čisto vse, probleme pa bo imel pri uresničevanju svojih obljub.
Nis(ta)i v zavidljivi situaciji. Če bo volja po rešitvi nastale situacije na obeh straneh dovolj močna, vama zagotovo uspe, če pa se bo trudil samo eden, je vložen trud čisto odveč.

Veliko sreče vama želim.

> Kako mu naj verjamem? Te dve leti mi je lagal.

Ne moreš. Nasplošno se mi zdi problem, da ljudje vse preveč racionalizirajo in se premalo zanašajo na svoje občutke. No, navsezadnje smo pa le v forumu, kjer se govori ravno o teh problemih. 🙂

Jaz, na primer, sem samski, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi po MSNju čvekal take s sodelavkami. Pa jih imam kar nekaj v imeniku. Internet naj bi nas povezoval, po drugi strani pa nekatere oddaljuje, ironično.

Ne vem zakaj še vedno razmišljaš o tem ali te je prevral ali ne. JE, prevral te je, oziroma varal te je. Kajti že tokar veš, da je počel je varanje. Zame je čustvena prevara (zaljubljen v drugo) prav tako varanje kot fizično varanje. S tem, da pri fizičnem varanju bi še lahko verjela, da je bila samo avantura, pri takšnem varanju pa ne gre samo za avanturo.

Niti v enem niti v drugem primeru pa mu ne bi mogla ponovno zaupati. Torej…..

Da sta si maila odprla pred dvemi leti sem ugotovila po datumih pošte, pa tudi on je sam priznal. Pravi, da pa ga je odpru, da se je lahko z njo tako pogovarjal.

Užalila me je osebni pred več kot dvemi leti, se pravi pred odprtjem njunih mailov. Sta pa bila takrat oba na istem delovnem mestu.

O ločitvi noče niti slišati. Že takoj sem mu rekla, da naj spoka in gre k njej. Pravi, da nima kaj iskati pri njej, saj sta bila samo prijatelja. Pravi, da se bo boril zame, da mi bo z dejanji in ljubeznijo dokazal, da ljubi le mene. Moram pa priznati, da je ves ta čas (ti dve leti) govoril in planiral vse tako kot, da bova večno skupaj.

Nikoli ni sam odhajal na kakšne “pijačke” s prijatelji, ampak je bil vedno z nami. Edino na nogomet je lansko leto hodil.

To, da sem ga zalotila, ni bilo v kakšnem groznem smislu. Npr. zalotila sem ga, da ima odprt ta mail, vendar je rekel, da ga rabi za šolo, ker določeni dokumenti so bili res preobsežni, pa jih naš domači mail ni odpru in jaz sem mu verjela in nisem stikala po tem mailu.

Da ne boste mislile (mislil), da ga zagovarjam. Nikakor. Njegovo dejanje se mi zdi podlo. Edina stvar, za katero sem ga prosila je, da ne laže, pa naj se zgodi karkoli. Pa mi je lagal.

Sedaj je pripravljen storiti vse. Pravi, da mi bo dokazal, kako me ljubi. Problem je le v tem, da ne vem, če imam moč počakati in mu dati možnost da vse to dokaže.

Sem se spet razpisala in sigurno se ponavljam, se opravičujem.

Vsem hvala za odgovore.

se strinjam z mirello,jasno in glasno je odgovorila,mož ti le obljujblja,postavi se zase,bodi sebi najboljša prijateljica in ga postavi pred dejstva.

Eno moje razmišljanje, sicer staro že kar nekaj let, vendar še vedno aktualno…vsaj zame.

“Jaz sem samo en bk, ki z razmišljanjem ni nikakor na vi, sploh pa ne na ti /skorajda bi si upal posumiti, ali sem mogoče prepričan celo, da je za neskromen razvoj te moje nesposobnosti kriv omamen vonj bele ivanjščice, ki se bohoti na gladkem cvetličnem vzorcu nečesa, kar je bila nekoč baje siva razbrazdana gmota pod lobanjskim svodom/, zato si niti ne drznem poskusiti razmišljati o iskanju univerzalnega recepta za uspešnost nekaj tako vsakdanjega, čudovitega, skrivnostnega, raznolikega, lepega in srce parajočega od bolečine, veličastnega, nizkotnega, božjega in podlega, kot je lahko partnerski odnos. Iskanju enovitega odgovora na vprašanje o smislu življenja bi šlo kaj lahko ob bok.
A če bi si dovolil prepustiti se iluziji, da nekoč morda razmišljanje ne bo bolelo, bi danes poskusil razmišljati približno takole, v nekem drugem trenutku morda drugače.

Lahko si predstavljam, koliko dejavnikov bi moral upoštevati, če bi nekoč rezimiral svojo pot, ki se ji reče življenje, v kratko ugotovitev, da je bilo lepo, ali da ni bilo, da je bilo še kar, ali kaj drugega. V partnerski odnos pa sta vpleteni življenjij dveh bitij z vso enkratnostjo in raznolikostjo socialnih, psiholoških, telesnih, duhovnih in ostalih momentov posameznika, ki se poleg tega še neprestano spreminjajo. Izpeljati iz te kopice spremenljivk in neznank enovito in splošno veljavno formulo za uspešno partnersko zvezo je najbrž nemogoče. A zvez je veliko in dokaj njih tudi uspešnih, torej je vredno poskusiti vsaj, a ne.

Ne gre. Evo, ni recepta, razen hudega glavobola po polurnem silnem iskanju vsaj temeljnih sestavin. Bom poskusil najti recept vsaj zase /hehe, ob predpostavki, da domnevam, da svojo ženo in njene želje, pričakovanja, hrepenenja, misli, strahove, njeno preteklost, njeno srce, njeno dušo…in tako dalje…poznam že več kot šestindvajset let. Sebe pa še bistveno dalj. Kaj res?/ Enostavno.
.
.
Ma ni tako silno enostavno sploh.
/Če sem iskren, sem za teh par vrstic spodaj porabil približno…eee…hja, kar dobrih trideset let. Dolgo ali kratko?. Če je kratko, si čestitam, če je dolgo, si oproščam, saj sem samo en bk, pa še z razmišljanjem nisem na vi, sploh pa ne na ti/.
Recept je pa sledeč:
– nikoli dovolj ljubezni,
– v zvezi sva dva…jaz in moja žena,
– ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me osrečuje in tako ravnati z njo,
– ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me onesrečuje in tako nikoli ravnati z njo,
– odgovornost,
– komunikacija.
Vse sestavine dobro premešaš, prepleteš, pregneteš in jih z veliko žlico zajemaš štiriindvajset ur na dan, vsak dan.
Kako preprosto…se sliši.
Da pogledam malce v drobovje sestavin.

Nikoli dovolj ljubezni
Kaj je ljubezen? Je to kemija, ko te zadane kot strela z jasnega, ko ne moreš spati, ko gledaš svet skozi rožnata očala, ko si eno z njo, ko pamet odpove, ko hrepeniš po njej petindvajset ur na dan? Je ljubezen, ko pomisliš, da bi bil lahko sam, a si raje z njo? Je ljubezen, ko občutiš njeno zgubano, s starostnimi pegami posuto kožo dlani na svojem licu kot dotik svile? Je ljubezen, ko te njena bolečina boli, njen smeh osrečuje? Je ljubezen, ko pogled boža, ko molk poje? Je ljubezen, da sem raje z njo kot s kom drugim? Je…vse to… in še tisoč drugih stvari…v različnih pojavnih oblikah v različnem času, bolj ali manj inzenzivna, vedno potrebna nege in nikoli, nikoli samoumevna.

V zvezi sva dva…jaz in moja žena
Nisva eno. Jaz sem jaz, ona je ona, med nama so pa niti, ki naju povezujejo. To je najina zveza. Je to samoumevno? Naj bi bilo, a se spomnim tiste enosti v fazi goreče zaljubljenosti, pa silnih poskusov, da bi jo spremenil, oblikoval po svojih pričakovanjih /ko sem začel odkrivati, da vseh njenih lastnosti pa le ne ljubim/, pa poudarkov na moja /kot da je moja lastnina, ne partner/. Sprejeti partnerja takega kot je, je tako zelo enostavno reči, pa toliko težje storiti. In sebe, sebe še težje. Sprejeti sebe takega kot si, ne pomeni, da si rečeš “jebiga, tak sem”, ampak, da odvržeš maske, tančice ki te prekrivajo, neguješ, kar je dobrega v tebi in odpravljaš, kar ni.

Ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me osrečuje in tako ravnati z njo,
ves čas vedeti, kakšno njeno ravnanje me onesrečuje in tako nikoli ravnati z njo.
Tu ni kaj dosti za filozofirat. Že Gandhi je rekel, da delaj drugim, kar bi rad, da drugi delajo tebi. Želim, da mi žena izkazuje ljubezen, mi pokaže, da sem dragocen, enkraten, popoln, lep…pa tko a ne da ja. Želim, da je iskrena, zvesta, da me razume, spoštuje, hrepeni po meni, je nežna, čuteča…pa tko a ne da ja. Torej? Vsaj to, kar pričakujem od nje, ji moram nuditi in ji nikakor povzročati bolečin, ki si jih sam ne želim.

Odgovornost
Za svoje življenje sem odgovoren sam. U, tole je tako široko področje. Najprej je potrebno počistiti pred svojim pragom je rek, ki drži še kako. Ko pa tako paše, da so vsega krivi drugi, sploh pa partner a ne. In se je tako težko zazreti sam vase, pa spremeniti sebe, počistiti s svojo preteklostjo, z ranami in praskami iz svojega otroštva, ki so v večini vir mojega delovanja, pa naj bo, kakršno že je. Koliko lažje si je reči, če bi se partner spremenil, potem bi bilo vse super ali vsaj znosno in namesto, da bi se lotil reševanja problemov pri sebi, spreminjanja sebe, poskušam spreminjati njega, ali pa bežim od problemov kamorkoli…v delo, v molk, v prepir, v varanje, v otopelost, v novo zvezo, v depresijo…v samomor ali umor celo. Ma, tudi ločitev si je potrebno zaslužiti, sicer je to spet samo beg. Moja odgovornost je tudi, da odidem iz zveze, če ni več ljubezni, če sem poskusil vse, da bi jo obudil. Če so otroci v zvezi, je odgovornost še toliko večja. Ne se slepit, da otroci ne občutijo hladu in nesoglasij. So kot občutljiva seizmografska igla, ki začuti potres mnogo prej kot mi. Ker so le otroci, si nažalost večinoma pripisujejo krivdo za težave in jim naše vztrajanje v zvezi, kjer vlada hlad, prepir, pretep, vpitje, alkoholna omama, psihični teror…povzroča mnogo večjo škodo, kot pa razveza.

Komunikacija
Brez komunikacije ni zveze…slej ko prej umre. No to je malce lažja sestavina zveze, ker se jo je dokaj enostavno možno naučiti. In kakšna naj bi bila? Kot prvo, prepir ni pogovor, v prepiru izgubita oba. Prednosti pravilne komunikacije se pokažejo predvsem, ko sem v stiski in ko nisem. Ženi povem svoje občutke, brez očitkov. Ker ona komunikacijo kar dobro obvlada, me posluša do konca, ne da bi se že med mojim govorjenjem pripravila na napad ali obrambo, se vživi v moje občutke, kolikor pač zmore in si prizna, da so to pač moji občutki, do katerih imam pravico. Potem je ona na vrsti, če je potrebno. Pomembno je, da si poveva čimprej, če pride do konflikta, da se ta s pometanjem pod preprogo, ali z molkom, ali z begom, ne razbohoti in ne pridobi na teži.

Partnerska zveza naj bi ne bila boj, marveč skupna pot. Z roko v roki.

Tako. Zelo na kratko bi bilo to to. Če bi znal razmišljati seveda.

en bk”

Dodal bi še, po*li*, da bi bilo zelo smiselno, da poiščeta strokovno pomoč. Oba. Iz tvojih opisov je razvidno, da je ljubezen še vedno prisotna, da pa sta oba malce zašla…v pomanjkanje komunikacije in v samoumevnost. Samoumevnost je strup za vsak odnos. Vodi v monotonost, dolgočasje, v nezavedanje trenutka tu in sedaj, v nerealna hrepenenja.

Lep pozdrav

En bk….samo to lahko recem…res fascinantno napisano, vsaka cast…upam, da bom kdaj dosegla tak odnos in znala realizirati napisane zadeve…teorija ze gre, samo prakticirati je malo tezje, ko pa je v meni zalosten otrok, ki potrebuje in isce nedano ljubezen. Se pa trudim ze vec let in mi pocasi uspeva…
Ce ti ne bo odvec, bi te prosila za kak pogovor preko maila, ker se rada ucim od pametnih in izkusenih, sem se mlada rozica v svezi zvezi…
moj mail je napisan…hvala, ze samo za te besede,ki niso bile namenjene meni, so mi pa dale misliti in se vec volje…lep vecer

Hvala en_bk,

res dobro napisano in upam, da bom to lahko speljala v praksi. Pa še možu bom pokazala.

Živijo!

Vidim, da te to precej tare in ker imam podobne izkušnje, ti pišem. Zadeva ni enostavna, ampak skušam poenostaviti in povzeti bistvo. Jaz sem doživela enako, vendar nisem bila te “sreče”, da bi zadeva ostala skrita. Ko je najin otrok imel 9 mesecev, me je poklicala moževa ljubica. Svet se mi je podrl. Mislila sem, da imava srečen zakon… Imaš dve možnosti:
1. raziskati zadevo, vendar moraš pri tem vedeti, kaj si želiš za naprej.
2. pustiti in ne siliti v to, ker ga (kot praviš) ljubiš in tudi on tebi pravi enako.

Veliko bo zgražanj in komentarjev na moje pisanje, ampak vedeti moraš, da je “prav” samo eden-tvoj prav. Ti moraš razčistiti pri sebi, kaj si želiš, ali hočeš sploh vedeti še kaj o tem. Ali pa se skoncentrirati na vajino zvezo in poskušati zakon rešiti, vendar ne za vsako ceno in ne samo za voljo otrok.

Jaz sem z možem še vedno. Pokesal se je in se resnično trudi za najin zakon, za svojo družino. Šla sva v posvetovalnico, vendar mi ni pomagala, dokler nisem zadeve razčistila pri sebi. Če sem kruta in realna: zvestobe za celo življenje ni (če ne drugega, pa v mislih grešimo). In še nekaj poznanega, vendar zelo resničnega: česar ne veš, ne boli. Nisem se vdala v usodo in včasih imam krizo, vendar dokler se z njim ujamem, je pozoren in ljubeč, spoštljiv do mene in otroka, zame zadeva funkcionira. Moj primer ni čisto tak kot tvoj (praviš, da se je do tebe obnašal hladno), vendar imava nekaj podobnosti. Jaz sem izvedela, da je ljubica veliko (na)lagala in verjemi mi, da zna biti ženska še bolj pokvarjena in ne moški, kot to trdimo. Lahko se boriš, lahko odnehaš. Lahko poslušaš mnjenja drugih, sama pa se boš pravgotovo odločila prav! Verjamem, da se boš. Drži se!

*po*li*…predlagam ti, da vse pokažeš možu in upam, da se ga bo prijelo.

Svetovanje vama tudi jaz predlagam. In tudi sama sem nekako tako razmišljala, kot en_bk …ki pravi, da morata biti pač oba zato.

Vse je odvisno tudi od tvojega moža.
Pri njegovi reakciji me je “zmotilo” to, da je rekel, da nima pri njej kaj iskat, ker sta samo prijatelja….to je lepo, da imamo prijatelje, pa vendar, te je hitro “potolažil”. Si ga vprašala, če prijateljem rečemo, da jih ljubimo? Če prijatelje skrivamo pred domačimi? …..
Ne vem, kako se tebi povezuje vsa zgodba, samo meni je logično, da razmerje sta imela že pred dvema letoma, ko je ona tebe tudi “užalila” in že takrat je on dal prav njej? Vse lepo in prav, pa vendar…se ni že takrat veliko preveč zanimala za vaju, kot se zanimajo ostale sodelavke?

Da on ne more spokati, pa iti k njej ima pa dva razloga: Prvi je ta, da verjetno niti ona ni prosta in niti ona noče prekiniti svoje veze.
Da je zdaj on tako “bojevit” je tudi logična razlaga: ujet je bil v past, ujet je bil v dejanju, za katerega že od začetka ve, da tebi ne bo všeč. Zdaj se brani. Nikoli ne bo dal svoje družine. Njemu je tak način najbolj ugajal. Doma ljubeča žena, skrbna mama, otroci in urejen dom. On pa je imel zdraven še dobro prijateljico, katera mu je ves ta čas dajala tisto, kar je doma pogrešal, izgubil….iskrice, strast, bližino, komunikacijo, razumevanje….to on ve…tudi potrditev, da je še sposoben osvojiti žensko in jo očarati….

Tvoja reakcija, naj spoka, naj gre….tudi ni bila najboljša!
To, kar se je zgodilo njemu, bi se končno lahko tebi…se dogaja mnogim ljudem. Vzemi to kot dobro popotnico, za nov začetek.
Z obtoževanjem, kričanjem in paniko boš ravno toliko dosegla, kot si do sedaj dosegla s svojo naivnostjo.
Usedita se za mizo in poslušaj ga, ne obtožuj, ne igraj detektiva, ne polagaj dokazov…zdaj mu je jasno, da veš veliko…še vedno pa ne vsega.
Normalno je, da te je prizadelo, da je lagal, pa vendar, pusti mu, da ti zdaj razloži, zakaj je lagal, kaj ga je pripeljalo do tega, kje je on videl težave…zakaj je “bežal” stran od tebe čustveno? Zakaj je fizično ostajal s teboj?

Vsak v sebi nosita svojo bolečino, en_bk je nakazal vzorec dobre veze, dobrega zakona. Tega do sedaj nista zmogla….razmislita in začnita na novo. Najprej pa mora seveda on rešiti tudi zadeve s “prijateljico”. Ona je zelo vpletena, veliko ve o njem, njegovem čutenju vajinega zakona, z njim je v razmerju in ima svoja čustva…On se mora odločiti, kako bo nadaljeval svojo pot.
Bodite strpni in razumni. Te vaše težave lahko razumno rešite.

to je moji mamici ocim naredil… poznam te fore in ja, varal jo je…
sedaj pa sta s tisto sodelavko par!