problem!
zdravo!sem 16 let staro dekle, ki je zbolelo za anoreksijo… (visoka sem 165 cm) imela sem 55kg, zdaj imam 47kg. nevem kako naj se pozdravim.starši mi več ne zaupajo in me ne mislijo poslati v kakšno svetovalnico ali pogovor.
rada bi bila spet normalna, vendar si ne želim take teže kot prej(55kg), rada bi imela manj kg. kako naj jem (jedilniki!)?seveda mi sedaj starši ne dajo možnosti da bi sama izbirala hrano, kar je po moje narobe.
prosim vas, pomagajte mi!
ŽALOSTNA
Pozdravljena Pupa,
anoreksija je resen problem. Razumem, da razmišljaš o tem kako ne bi jedla, da se ne želiš zrediti ipd. Naj ti povem, da so motnje hranjenja bolezen, pri kateri gre v ozadju za prikrite težave v odnosih, za slabo samopodobo ipd. To da ne želiš jesti je tvoj način upora pred nečim. Pred čim lahko ugotoviš samo ti. problem se ne bo rešil s tem, da ti bo mami kuhala, da boš tehtala koliko kg imaš, odločiti se moraš, da želiš s tem prenehati. Praviš, da ti starši ne zaupajo-če dobro premisliš tudi sama sebi ne moreš zaupati. Ne moreš prenehati s tem, čeprav bi želela.
Pomembno je, da ješ tri obroke dnevno, z vsemi ogljikovimi hidrati, beljakovinami, maščobami-vsem čemur se sedaj izogibaš. Si mlado dekle, ki odrašča. Tvoje telo ne bo zdržalo z nič hrane ali toliko kot jo vnašaš ti. Sčasoma se ti bodo pojavili resni zdravstveni problemi in če ne boš jedla in boš res stradala boš resno ogrožena. Marsikatero dekle je zaradi tega na robu smrti, marsikatero dekle je umrlo. Mogoče te je strah tega, da ne ješ,mogoče ne želiš več, pa ne najdeš izhoda. Mogoče pa ti je še všeč in še ne vidiš problemov pri takem načinu hranjenja. Hočem ti povedati, da boš morala jesti, da hujšanje ni rešitev. Vprašaj se pred čem bežiš, kaj je tisto kar ti stradanje da-kaj je tisto za kar misliš, da nimaš kontrole v svojem življenju, kaj si želiš pa ne dobiš od staršev, prijateljev-kaj se dogaja za stradanjem? To je težka naloga, vendar razmisli. Ne vem koliko časa že traja pri tebi anoreksija. Vedi pa da lahko prenehaš s tem-ne sama in ne takoj, potrebuješ pomoč. Samo s tem, da ti straši kuhajo in te nadzorjujejo se ne bo nič rešilo. Potrebovala boš pomoč strokovnjakov, mogoče bi bilo dobro, da skupaj s starši pridete na informativni pogovor k nam na žensko svetovalnico, da bodo tudi starši razumeli kaj se dogaja s tabo. Praviš, da starši tega nočejo-se bojijo, da bi drugi izvedeli kaj se s tabo dogaja? To je lahko tudi tvoja odločitev, lahko prideš sama, če želiš in se tako odločiš. Gre za tvoje življenje, tvoje telo – poišči si pomoč.Lahko nam pišeš na naslov [email protected] ali pa nas pokličeš na 01/25 11 602 in se bomo zmenili. Mogoče sedaj še nisi pripravljena, mogoče rabiš več časa.
Svetujem ti, da greš v knjižnico in si sposodiš knjigo ne kaj ješ, kaj te žene da ješ in pa ko hrana ni več hrana ali vprašaj v knjižnici kakšno gradivo imajo na temo motnje hranjenja. Malo si preberi o tem, da boš videla kaj sem ti hotela povedati. Gotovo se ti zdi, da si pri svoji višini debela in zavaljena, vendar nisi- tako se vidiš sedaj. Zagotovo je to kar sem ti napisala mogoče sedaj preveč zate in tega nisi hotela slišati. vendar imaš resen problem in ne bo izginil čez noč. Poišči pomoč in skupaj s starši poglejte kakšna oblika pomoči bi bila najboljša zate. Možnosti je več. Lahko se odločiš za skupino kjer se enkrat tedensko srečujejo dekleta, ki imajo motnje hranjenja ali pa za individualno svetovanje. Obstajajo tudi druge oblike pomoči o katerih ti lahko več povem, če boš tako želela. Upam, da boš razmislila o tem kar sem ti napisala in se odločila poiskati pomoč. Pazi nase,
srečno
Tatjana
Pozdravljena pupa!
Zelo te razumem in ti verjamem, kaj preživljaš. Anoreksija mi je dobro znana in ti moram kar napisat, da večjega pekla ni. Samo zavedaj se, da ko si na tleh še lahko greš samo gor. Nič ni večno in tudi anoreksija ni. Zato ti želim, da se zaveš da si pozitivno žalostna. Treba bo nekaj spreminit, da bo tvoja mladost še lepša.
Lahko mi pišeš na mail bom zelo vesela. Zavedaj se, da vse ni v kg.Držim pesti zate in oglasi se kaj.
Hei!
tudi sama sem v procesu prebolevanja anoreksije in samopoškodb. začela sem stradati v petem razredu in prišla tako daleč da sem imela v osmem razredu enako težko kot v petem!!le da sem takrat pri 170 cm imela komai 40 kg. sedai imam tudi probleme zelo rada se najem zdai ravno dva dni že veliko veliko jem in mi je zleo slabo. vem da te je strah debelosti, tudi mene je je.zadnje čase se redno tehtam. predzadnjič ko sem se tehtala sem imela 48 kg ko pa sem se stehtala sem jih imela le 45 visoka sem pa 170 cm. takrat sem imela itm 15,9. zdai upam da je malo bolje, sai imam želodec čist uničen. jaz ti bom kar direktno sporočila moi msn, vejramem da bo tudi kateremu drugemu dekletu prišel prav: [email protected]
če se le da, me prosim vpiši, sai imam jaz tudi včasih dobesedno polno glavo vsega in bi bilo fajn meti nekoga takega ob sebi.
lp, Tina