Lajšanje porodnih bolečin
Meni so prvič že hotl neki dat, pa sem prej rodila, tko da sem brez vsega in sploh ni bilo nč takega.
Drugič mi je pa hotla pripraviti masko, pa sem spet prehitr rodila-10 min v porodni tko da sem tud brez vsega rodila.Pri tem sem bila še sama presenečena, da je bilo tako, saj je bil več kot kilo težji kot prva(4.350 kg,54 cm), pa sam 1 šivček sem dubila.
Ravno zaradi svojih izkušenj ne morem verjet, da se tok velik žensk boji poroda in se odločajo za epiduralno.Vrjamem, da imajo nekatere res nizek prag bolečin, sam na to veliko vpliva psiha in njihovo prepričanje da ne bojo zmogle.
Lp
Mozno da vpliva psiha, ampak mene prvič sploh ni bilo strah. Potem ko sem začela tulit od bolečin, mi je babica takoj neki spustila v zilo. Pa se skoz masko sem morala dihat, dokler nisem bila ze cisto paranoična od vse te droge in v napol zavednem stanju. Vem namreč kako name deluje droga-slabo. V glavnem konec leta me čaka spet porod, tokrat grem na varianto stari vek, ker bolj kot me je bolelo me ne more. Tako bom pa vsaj prisebna.
Prepričana sem, da je vse v glavi ! Če se že vnaprej bojiš bolečin in misliš kako bo hudo, potem je verjetno res tako.Potrebno se je psihično pripravit na porod in sem prepričana, da se zmore res brez raznih pomagal.Sicer pa vsaka , tudi največja bolečina izgine, ko dobiš v roke svojo malo štručko.
Kar pogumno !
Prvič sem dobila masko in mi je pomagalo pri popadkih, ker je bil porod izredno dolg in sem bila že izčrpana. Kasneje, ker ni bilo in ni bilo dojenčka pa še v žilo in ne boste verjele bilo je prav fletno….lahko zadremaš med popadki.
Drugič pa sem dobila zopet v žilo in bilo je zelo vredu, tako kot pri prvem.
Oba otroka sta bila zelo težka in dobila sem poškodbe, vendar priznam, da se je splačalo trpeti za take luštkane otročke.
No vsaj še katera, ki jo je mesarsko bolelo. Mene je obupno. Pa vse govorijo, ah sej ni nič takega, pozabiš. Ze res da pozabiš, boli pa ko svina.
Naj mi katera pove kako se pripraviš na porod. Bila sem v šoli za starše, prebrala sem ene 6 knjig, ko pa sem prišla rodit sem bila popolnoma nepripravljena. Verjetno bi bilo z bolj prijazno babico bolje, ali ipak.
Jst se opravičujem, ker sem napisala, da je bilo kot da bi reku “keks”, no to res ni bilo tako, tudi mene je bolelo in sem vse popadke, ki so bili čez cel dan-sicer ne močni, predihala doma, tisti zadnji so bili tud pr men zloooo močni ampak sem nekako v tistem, ko je mene zabolelo pomislila kako mora biti šele otroku ko mora “prodreti” na svet.Ta misel me je držala toliko časa pri močeh.
Tud jst bi kmal na koncu obupala in vzela masko, ko je bil zadnji popadek in je bilo potrebno zadnjič potisniti, to pa samo zato, ker mi niso vrjele, da je otrok že skoraj uzuni in ko je pogledala, se je glavica že kr dobr vidla.
Jst vem, da zlooo boli, sploh če si trd, kar pa smo večinoma vsi ob bolečinah in to je tista napaka, ki jo delamo.Če si v času popadka sproščen, pol manj boli, zato tudi učijo tisto dihanje, ki ga mislim da skor nobena ne uporablja.
Poskušajte se v trenutku, ko vas nekaj zaboli sprostiti- pomaga.
Lp
Ko sem rodila prvič, sem dobila enih par injekcij proti bolečinam, ki sploh niso pomagale, nasprotno, porod so podaljšale, pa še rit me je od njih bolela še en teden, bolj kot šivi.
Zato sem drugič, ko so mi jih ponudili, rekla, da ne želim, ker tako nič ne pomagajo, pa me sploh niso poslušali, pomagalo pa tudi ni.
Po prvem porodu sem rekla: pravilno dihanje – lari fari, ko pa sem rodila drugič, pa me je edino to reševalo.
Ko so se popadki začeli, sem dihala zelo umirjeno in počasi. Med vsakim popadkom sem se skušala čim bolj sprostiti, osredotočila sem se na glasbo, mož pa mi je vedno še pravočasno povedal (gledal je CTG) kdaj bo naslednji popadek, da sem se lahko pripravila. Med stiskanjem v zadnji fazi, sem dihala po pasje, babica pa mi je rekla, da med tem, ko vdihnem, mišice na trebuhu ne smem sprostiti, ampak mora biti še vedno napeta.
Sedaj ne rečem več lari fari, ampak, ženske: dihajte!!! In, ko boste začele, ne bodite preveč zanesene (drugače boste od tega bolj utrujene in ne boste imele moči za naslednji popadek), ampak dihajte sproščeno!!
Zagotovo pomaga!!!!!!!!
No, vsaj meni je ……………….
Kar se pa tiče zdravnika, ki je bil ob porodu………najraje bil ga v rit…….., ko me je šival. Tulila sem kot hijena, ob porodu pa sploh nisem pisnila……
……..Mogoče še kdaj naletim na njega……..pa bo videl……
LP
Lep porod.
Strinjam se s Tejo, za vsako je drugače. Mene je prvič zelo bolelo in se na postelji nisem mogla sprostiti, tudi z dihanjem ne, pa sem se močno trudila. Poleg porodnih krčev so me grabili še krči v nogah. Pa naj kdo tako sprosti popadek.
( O psihi ponavadi govorijo tiste, ki so imele lažji porod. Absolutno sem vesela zanje, ker trpljenja nobeni ne privoščim. Mojemu optimizmu se je še na poti v porodnišnico smejal mož, pa žal ni nič pomagalo. Ženske imamo pač različne preddispozocije). No, da nadaljujem; ko so me dali v vodo pa se je vse odvijalo bistbveno lažje in hitreje. Naenkrat sem se v topli vodi popolnoma sprostila, namestila v udoben položaj lebdenja in končno uspela popadke predihati. Bolelo je neprimerno manj. Eno uro zatem sem rodila brez šiva. Če bi ostala na postelji bi imela do poroda zelo negativen odnos.
Drugič sem šla na epiduralno – kot po maslu.
Žal nam izkušnje drugih žensk ne pomagajo vedno, saj si poroda kljub šoli in nasvetom ne moremo predstavljati. Svoj prvi porod ne štejem za enega težjih. Poznam pa primere, ko se ženske zaradi slabe izkušnje ne odločijo za drugega otroka.
Seveda zelo veliko pri tem pomeni partner in na kakšno ekipo je katera naletela.
Danes imam že dva sončka, ki poplačata vse, vendar sem kljub temu mnenja, da je bodočim mamicam potrebno bolečino ( na varen način seveda) prihranititi, če to želijo.
Pozdravljene pa živela različna mnenja
Tudi jaz se pridruzujem mnjenju, da je vsaj del bolecine odvisen od tvoje sproscenosti. Ce te ni strah, si bolj sproscena in lazje sledis temu, kar se dogaja v tvojem telesu.
Tudi jaz se rodila hitro, brez vsega, v tranzicijski fazi in na koncu je ful bolelo, vendar je bilo hitro mimo. Pa se cel cas sem mislila, kako so popadki prijateljski, saj pomagajo otroku ven.
Zelo zelo pa priporocam pravilno dihanje in pa toplo kopel, lahko v navadni banji, v celem casu odpiranja. Obcutek bolecine pri popadku je najmanj 10 krat manjsi. To sem obcutila, ko sem se dvignila iz banje in so bili suhi popadki ful ful hujsi. Ne rabis potisnit otroka na svet v banji, ne rabis bit v Postojni v nekem porodnem bazenu, samo doma ali pa v porodnisnici prosi, ce lahko uporabis navadno banjo za sprostotev. Ko grem naslednjic rodit, bom sigurno spet vecino casa prve faze poroda v banji.
Srecno in lp,
Meli
Aja, pozabila sem dodat, da seveda ne bos v vodi 10 ali vec ur, ampak, ko cutis da rabis pomoc pri bolecinah, zlezi v banjo v toplo vodo, in videla bos koliko bolje se bos pocutila. Se sprostis in se hitreje odpiras.
Pred tem pa veliko veliko na nogah in hodit okoli. Nikakor ne dovoli, da te privezejo na posteljo s CTG-jem. Imajo naprec prenosne, kjer lahko lepo hodis okoli, ce je CTG res potreben. Gravitacija ti zelo pomaga, hoja pa ti pomaga raztegovati omehcane (zaradi hormonov) kolke in cel pelvis.
LP,
Meli
No, jest pa mislim,da je tole s psiho tud mal za lase privlečena trditev.
Pri meni je šlo sicer prvič kar hitro (3,5 ure), nisem dobila kakih protibolečinskih sredstev, in tudi presenečena sem bila, da je že konec, ko je babca rekla “Pritisni!”. Torej – je bolelo, ni bilo pa grozno.
AMPAK:
če mi zdaj prijateljica reče, da jo je full bolelo, ker je trajalo 8 ur, pa pol vakum, al pa druga, da ne gre več rodit, saj je grozno – 8 ur in nato carski rez … ja – kako naj pol rečem: To je odvisno od psihe! Odvisno je od poteka poroda. In zato, ker je šlo nam brez problemov in hitro, še ne moremo posploševati, da porod pač tak je in da druge kr nekej brez veze jamrajo.
Seveda pa zelo upam, da se tudi tokrat nič ne zakomplicira in da tamalček prikuka vsaj tako hitro, kot naša prva pikica.
Srečno in s čimmanj bolečinam vsem skupaj.
da še jaz pristavim svoj lonček:
jaz sem imela ves čas v mislih (ženske tako rojevajo že xxxx let in včasih brez sredstev proti bolečinam). Jaz sem dobila Buscopan in potem še Dolantin ali nekaj podobnega – od tega zadnjega sem bila ful zadeta, ampak ne morem rečt, da je kaj pomagalo, ker se mi je zdelo isto kot prej. priznam, da nisem znala pravilno dihat in sem hiperventilirala in se mi je zaradi tega kar vrtelo. Sploh se nisem mogla skoncentrirat.
Bolečina je podobna zelo močni menstruaciji (to pišem zato, ker če imaš boleče, si boš morda lažje predstavljala). Edino zadnja faza, se pravi faza pritiskanja – to je drugačna bolečina kot popadki. jaz sem bila kot v nekakšnem transu (verjetno od bolečin in narkotikov) in se mi je v tisti zadnji fazi zdelo vse v počasnem posnetku in nekako v megli.
Ko pa je konec, pa je konec in v trenutku pozabiš!!!
Iskreno in na kratko povem takole:
v tistem trenutku, ko boli, misliš, da ne boš zdržala, ampak res takoj pozabiš. Jaz bi šla rodit še 20x!!! Vse za otroka!
lp, miška