težave v postelji
Pozdravljeni!
S partnerjem imava naslednji problem. Skupaj sva že 3 leta, sex pa nikoli ni bil kaj posebnega, njemu je bolj ali manj vedno hitro prišlo. NAj povem da pri njemu kožica ni čist dol, morda tudi zaradi tega. Dejstvo je da sem tudi jaz bolj “zaprta” in traja precej časa preden se odprem, ne glede na predigro. Rped dobrim mesecom dni, pa je med sexom njemu kožico presekalo, skratka iz penisa mu je priteklo full krvi. Full sva se oba ustrašla, nekaj tednov nisma seksala, včeraj pa sva ponovno probala. Kri mu je ponovno pritekla, ker je preveč porinil.Oba sva že precej obupana, ne veva kaj narediti, on ma strašne more zaradi tega in je čist paničen. Kaj torej storiti, da bova spet normalno seksala, da se bom lahko “odprla”? Kakršnekoli nasvet nama bo zelo pomagal.
hvala
Mogoče bi šel on k zdravniku, da mu svetuje, kaj s kožico.
Če ne gre čisto dol, bo verjetno predlagal in dal napotnico za kirurški poseg, katerega najpogosteje delajo pri dečkih tja do 10 leta, če imajo težave.
Po moje je tvoj mož še predolgo čakal s tem problemom. Za zdravnike pa bo to prav pogost in nič nenavaden primer.
Torej, naj gre k strokovnjaku.
Spolnost je področje, kjer se partnerja srečata, dotakneta ne samo fizično, ampak tudi v vseh drugih nivojih. Je igrišče, kjer se najgloblje spoznavata, raziskujeta, občudujeta, spoštujeta, kjer vsa čutenja najmočneje privrejo na dan in tako spolnost postane na nek način zrcalo odnosa, ki ga živita. Spolnost je priložnost za, oz. je to že sama po sebi, najglobljo ranljivost. Lahko pa se v tej ranljivosti zaležejo in izražajo vsa tista težka občutja na najbolj boleč način, kot so ponižanje, sram, nevrednost, gnus… Tam pa ni več enakovrednosti, spoštovanja, predaje. Vsak odnos in tudi ali še predvsem vstop partnerjev v spolnost in prostor za popolno začutenje drug drugega, pa zahteva svojstven čas. Tako kot tudi vi pišete, da potrebujete določen čas, preden se odprete. Ta proces pri vsakem partnerstvu poteka različno. In prav je, da se spoštuje, da vsak zase in drug drugega poslušata v tem njunem procesu, doživljenju. Da poslušata svoje telo. Da ni čutiti vdaje, prisile, krivde…
Razumljivo je, da sta se ustaršila v tej situaciji. Kakor so vam tudi ostali svetovali je res pomembno, da se partner odpravi k zdravniku, morda, da gresta skupaj. Ob tem pa še vedno ohranjata stik, se pogovarjata, kako vama je, kaj razmišljata, kakšni so vajini strahovi, v dialogu poskušata najti vajin ritem brez pritiskov, nuje.
Vse dobro Vam želim!