Pozdravljeni…
Stara se 23 let in po 5 letni kalvariji in nešteto obiskih pri vseh možnih zdravnikih( sploh ne vem če še obstaja specialist, ki ga nisem obiskala) so mi ta mesec postavili diagnozo fibromialgije.
Bolezen mi ni bila popolna neznanka, saj je bila ista diagnoza postavlejna že moji mami, vendar se mi dozdeva da je njena oblika precej milejša.Vseh možnih simptomov ne bom razlagala, ker se najdem skoraj vsaki zgodbi, ki jo tu preberem (seveda z manjšimi odstopanji)
Ker sem obupala nad uradno medicino in ona nad mano;) in skoraj bankrotirala zaradi aternativne (kjer so se pokazali določeni kratkotrajni učinki), sem se zakopala v vse možne vire, prebrala na kupe knjig itd.
Od vseh virov se mi zdi, da je vaš forum eden njabolj uporabnih, saj dajete konkretne nasvete, brez obsojanja in z veliko razumevanja.
Poleg fibromialgije sem naredila tudi test s slino in ugotovila, da imamm kandidozo.
Prejšnji teden sem začela tudi terapjo guaifenesinom( kapsulami za fibromialgijo), že en mesec pa poskušam z dieto za ozdravitev kandidoze…
Zdi se mi da se 24 ur na dan ukvarjam sama s sabo, rezultatov pa od nikoder.
Vsi tisti ki se borite s kanidozo…mi lahko da kdo upanje , da se je te nadloge dokončno ozdravil…Različni vir svetujejo zelo nasprotujoče si diete za ozdravitev…kako veš, katere se držati?
JJe za znosno življenje res potrebno doživljensko vztrajati pri dietah in večnemu odpovedovanju?
Tudi v svetu življenja brez salicilatov se še ne najdem najbolje in se mi zdi da “grešim” nevede…
Vem da je tole pisanje precej zmedeno, vendar sploh ne vem, kje naj začnem z vprašanji…
Nekako se izgubila vero v nekoliko svetlejšo prihodnost, saj se mi z vsakim dnevom bolj podira svet…namesto da bi šele začela nekako živeti se mi zdi, da me čaka le še boj z mlini na veter…
Za kakršenkoli nasvet bom zelo hvaležna…

PLP nana
P.S. Občudujem optimizem, ki ga kažete nekateri na tem forumu.

Draga Nana, dobrodošla med nami!

Res je, ta forum je nekaj najboljšega kar se mi je zgodilo v življenju in sem srečna, da ga imamo.
O fibromialgiji je tukaj že veliko napisanega, tako da boš brez težav našla informacije, ki te zanimajo.
Glede optimizma, pa takole…Stara modrost pravi: “Spremeni tisto kar lahko spremeniš, sprejmi tisto česar ne moreš spremeniti.”
Verjamem, da nihče od nas ni popolnoma sprejel dejstvo, da nas bo ta bolezen spremljala za vedno, tako da se vsi mi trudimo, vsak na svoj način, pozdraviti to nadležno bolezen.
Osebno sem na terapiji z guaifenesinom in po enem letu neprekinjenega jemanja (ker sem tudi sama tavala v temi, ko sem iskala pravi odmerek zase), lahko povem, da opažam konkretne spremembe na boljše. Sicer je to zdravljenje dolgotrajno, tako da še vedno ne morem podati dokončno mnenje.
Žal, tudi pri svoji najstnici opažam znake bolezni, ampak, zdaj sem malce bolj pomirjena, ker upam da nam guai lahko pomaga. Na guai group pravijo, da se pri mladih bolezen veliko hitreje pozdravi, kot pri nas, ki imamo bolezenske znake že vrsto let, tako da kar pogumno! Pa tudi ni rečeno, da v naslednjih nekaj leto ne bodo našli zdravilo, ki bo dokončno pozdravilo fibromialgijo. Med tem časom je zelo pomembno – ne obupati. 🙂

V mislih sem s teboj.

LP

Draga Nana!

O kandidiazi imam premalo znanja, da bi vam lahko svetovala. Usmerjam vas na forum Zdravilstvo (tukaj: ) in na Svet je lep (tukaj:

Glede zdravljenja z guaifenesinom ima izkušnje Gordana, ki se je že sočutno odzvala in bo vajino sodelovanje lahko zelo uspešno.

Še nekaj mojih nasvetov :
Tudi če vzročno zdravljenje zaenkrat ni možno, je prav, da poskusimo vsaj s simptomatskim. Pri tem imamo nekaj možnosti strokovne terapevtske obravnave, enako, ali še bolj pomembno pa je , kaj lahko stori bolnik sam.

Kolikor je mogoče, skušamo omiliti tiste simptome, ki nas najbolj življenjsko onesposabljajo. Protibolečinska terapija lahko vključuje zdravljenje z zdravili in različnimi fizikalnimi postopki… Sredstva proti bolečinam ali revmatizmu je vredno preizkusiti, čeprav pri nekaterih bolnikih žal nimajo pričakovanega učinka.
Manjši odmerek antidepresiva lahko blaži bolečino, tudi če nimate klasičnih simptomov depresije. Lahko vam ureja tudi motnje spanja.
Glede fizikalnih metod so naše izkušnje naslednje: precej bolnikov po klasični masaži občuti še večje bolečine. Električna stimulacija živcev s TENS metodo ima po naših izkušnjah minimalne učinke, čeprav je to zelo razširjena protibolečinska metoda. Magnetno resonanco mi je doslej priporočalo precej bolnikov, čeprav sama te metode nisem preizkusila. Kopeli v topli vodi ter topli in vlažni obkladki večini koristijo.
Tudi akupunkturna metoda po naših izkušnjah nima pričakovanih učinkov.
Za vse metode velja, da jih ne izvajajmo naprej, če se po njih ne počutimo dobro.

Sami si lahko pomagamo predvsem s spremembo in prilagoditvijo načina življenja. Premalo telesne aktivnosti lahko še okrepi občutek, da smo bolni. Zmerna in osebno prilagojena telesna dejavnost ohranja gibljivost in mišično moč.
Dobro je, če poznamo kakšno tehniko za sprostitev in obvladovanje stresa.
O prehrani je na forumu napisanih veliko prispevkov, prebrskajte.
Pomembna je aktivna in zavestna naravnanost bolnika, če se počuti nemočnega in se pasivno vda v usodo, to bolečine še poslabša. Obvladovanje bolezni zahteva potrpežljivost in doslednost.

Posebno psihološko moč pa imajo podporne skupine . Izpisujem nekaj odgovorov, ki so jih navedli člani naše skupine na anketno vprašanje “Kaj mi prinaša skupina”. Odgovori: več informacij o bolezni, seznanjanje z novostmi, soočenje s stanjem, lažje sprejetje bolezni, izmenjavanje izkušenj, podoben čut za bolečine in bolezen, razumevanje, občutek varnosti, večja samozavest , nova moč, zaščita, prijateljstvo, zdrava komunikacija, druženje, homogenost, zavedanje, da imaš ljudi okoli sebe, ki so ti pripravljeni brezpogojno pomagati, te poslušati in ti stati ob strani …

Če ima vsaj del takšne povezovalne moči tudi naš forum, me res veseli.

Najlepše vas pozdravljam!

Veronika

Hvala vama za odgovore, hkrati pa se opravičujem, ker se nisem oglasila že prej, ampak težave sem imela z internetno povezavo. Ko najdem več časa, vam napišem, kako poteka moje zdravljenje z guaiem.
plp,
nana

> Vsi tisti ki se borite s kanidozo…
> mi lahko da kdo upanje , da se je te nadloge dokončno ozdravil…
Jaz sicer normalno živim, lahko tečem, hodim v hribe, a se še nisem popolnoma odpovedal alkoholu in občasnemu nažiranju pice, zato mi občasno še piska v ušesih.

> Različni vir svetujejo zelo nasprotujoče si diete za ozdravitev..
> .kako veš, katere se držati?
Mene je srečala pamet, ko sem v marčevski ali aprilski Auri leta 2004 prečital članek Marjana Videnška in sem sklenil, da bom poizkusil s presno prehrano in kasneje tudi s postom. Saj izgubiti nisem imel več dosti, saj sem čutil, da organizem počasi postaja resnično izčrpan od tega in da se bodo enkrat uresničile napovedi bioenergetika Štefana Titana, da: “Enkrat boste kar padli, pol pa bodo zdravniki rekli, da vas je kap … eee, se opravičujem, to rečejo za starejše ljudi, za mlajše pa rečejo, da jih je epilepsija!”(takrat sem bil star 27 let in pol).

Meni se vse bolj dozdeva, da je borba s kandido bo z mlini na veter.
Sama vztrajam pri dieti in probiotikih že dva meseca pa ne vidim nobene razlike, slina v kozarcu pa kaže še slabše rezultate kot na začetku.
Naslednji teden bom poskusila še z bioresonanco…
Jaz skušam upoštevati predvsem napotke, ki jih daje večina virov…Skušam hkrati razkisovati telo in ne hraniti kandide.
Ne vem pa koliko časa bom še vztrajala, če rezultati ne bo, vem da je to dolgotrajen proces vendar po dveh mesecih sem pričakovala vsaj nek viden rezultat. Težko ti dam upanje, ker ga počasi že sama zgubljam.
plp,
nana