Prosim za nasvet, ker sama ne vidim neke poti naprej. Poročena sem 20 let in z možem imava hude težave. Mož se ne zna pogovarjati in se kar naprej prepirava. Ima zelo egoistične nazore, medtem ko sem jaz odprt človek in tudi nimam težav s stiki z ostalimi ljudmi. On pa je kar naprej v konfliktu tudi z otroci, s starši,s sorodniki, ko ni kaj po njegovem začne podcenjevati, žaliti. Poskušam mu dopovedati nekatere stvari, pa vidim, da se ga nič ne prime, morda kakšen dan. v zadnjih 14 dneh je naredil dva izgreda doma, tudi nekaj škode, naslednji dan pa hoče, da se pobotava, da vse pozabim, pogovarjati pa se noče oziroma noče razčistit stvari. Ker se vse skupaj kar naprej ponavlja, počasi razmišljam, da mi vendar ni potrebno živeti tako stresnega življenja.

Razmišljala sem o zakonski posvetovalnici, da bi tam imela možnost mu povedati neke stvari, ki me motijo, saj v prisotnosti tretje osebe bi me vsaj poslušal oziroma bi oba dobila kak nasvet.Kako torej naprej, kje začeti, kam se obrniti?

Morda ima kake globje vzroke ali težave zaradi česa drugega, npr. finance, služba.. Ko bo OK volje, načni umirjen pogovor. Stanje res ni v redu, niti zate to ne bo v redu, niti za ostale.

Mislim, da je svetovalnica pravo mesto, kjer lahko začneta pogovor. Gotovo da ima za svoj način obnašanja globlje vzroke. A ni tvoja naloga niti ni primerno, da mu jih ti poskušaš odkrivati. Svetovalec mu bo tu lahko bolj pomagal. seveda pa je vprašanje, koliko se bo mož sploh pripravljen pogovarjati s svetovalcem. Morda ga boš morala postaviti pred dejstvo: ali začetek pogovorov pri svetovalcu ali pa konec takega razmerja. Pa si na kaj takega pripravljena?

Finance so itak problem, ne pozna finančne discipline. Pred leti je naredil nekaj neumnosti, ki jih sedaj OBA drago plačujeva. Vedno sem mu pomagala s te finančne strani, ampak dejansko tega ne zna cenit. Njemu se zdi samoumevno, da je to pač moja dolžnost in njemu ni potrebno nič dat v to (se potrudit vsaj za dobre odnose, pokazat hvaležnost. Men pa potem gleda vsak stvar, ki si jo kupim in tako kao zapravljam. Služba je pa tako kot je danes – jutri si lahko na cesti. A je pri meni enaka situacija, pa se zato ne znašam nad njim.
Saj se pogovarjava, ko je prave volje, a vzame to pač mimogrede – ja, saj bom drugačen, saj se bom potrudil, mineta dva, trije dnevi, pa je spet enako.
Tudi svetovalca sem mu omenila, pa je nekako proti, ker mislim, da se vseeno zaveda, da dela narobe, pa ne more iz svoje kože.
Jaz pa mislim, da prav dolgo ne bom več zdržala takih odnosov, ker mi jemljejo voljo do vsega in se mi zdi, da postajam počasi depresivna.
Pridejo dnevi, ko me je groza, ko pomislim, da plačujem nekaj za nekoga, ki me ne ceni, zase pa imam potem samo za najnujneše stvari, pa ne zaslužim slabo.
Bojim se, da ne bo nikoli drugače. Je pa se hudo odločit in začeti nekaj na novo pri teh letih.

Pozdravljeni!

Za odločitev za nov začetek ni nikoli prepozno. Odnos lahko gre samo v dve smeri, ali raste ali stagnira. Če se boste odločili za partnersko posvetovalnico, boste našli način, da bo tam tudi mož. Vzorci iz otroštva, bolečine, stiske, strahovi, ki jih nosimo v sebi že vso življenje, vplivajo na naše odnose, jih kreirajo in predvsem, vodijo naše življenske poti. Starši zelo globoko zaznamujemo svoje otroke in jim damo model za odnose v življenju.

V 14 dneh dva izgreda? Kako vam je živeti ob moškem, kjer bi moralo biti varno in toplo, pa je vse prej kot to. Gospa, svetujem vam, da se odločite za terapijo, veliko bosta naredila na sebi in na odnosu drug do drugega. Naredita nekaj novega v življenju. Premaknita ta stara, utečena kolesa in si dajta možnost za nekaj lepšega in nežnejšega v vajinem odnosu. Ne bo vama žal.

Imejte se lepo.

Sabina Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije

Mene pa sam nekaj zanima, kdaj se je vaš mož spremenil,od kdaj je tak ratal,ko sta se poročila je najbrž bil za 360 stopinj obrnjen oz. drugačen?

Spomnite se kako ste ga v preteklosti spravljali v red!!!

Spoštovana ga.Monja,
sem v zelo podobni situaciji kot vi. Poročena sva 21 let, imava tri otroke. Z možem strašno težko najdeva skupni jezik, predvsem se to pozna zadnji dve leti. Ves čas je prisotno nekakšno “Špikanje” in neprestano valjenje krivde name. To so situacije, ki se naključnemu opazovalcu morda ne zdijo nič posebnega in bi kdo rekel, le kaj ta ženska sploh hoče, ampak saj veste, kaj je najhujša oblika mučenja – kapljanje vode vedno na eno in isto mesto.
Tudi z otroci nima urejenega odnosa, nikoli ne naredijo nič prav, vedno od njih zahteva še več. Se bojim, da jih bo s tem (če jih že ni) popolnoma izgubil. Žal mi je, da sem jaz to dopuščala vsa ta leta, ampak kar je, je.
Ne vem pa, če sem to pripravljena prenašati tudi v prihodnje. Mož mi v obraz pove, da se on spremenil ne bo. Ko sem mu predlagala obisk zakonske svetovalnice, je odgovoril, da ne vidi razloga, da bi šel.
Zdaj sem se odločila, da posvetovalnico obiščem sama in pridobim pogled in mnenje strokovne osebe na moj problem.
Potem pa…….če ne bo nič bolje, verjetno sledi …..ločitev.
Lep pozdrav.

Nesrečna – kot da berem sebe … težko je predvsem tisto, kar se dogaja med štirimi stenami. Tudi moj zakon je na zunaj zelo v redu, kakšen je mož v resnici vedo samo najbližji sorodniki, ki ga pa ravno zato ignorirajo.
Nesrečna – lahko pustite kontakt, pa si morda lahko še kako pomagava.

Monja

Ja, provokativni klicaji. Bom tako tudi odgovorila: ga nisem in to je velika napaka! Vedno je imel vso svobodo, ki je jaz nisem imela že zato, ker je nekdo moral skrbeti za otroke. Delal je kar je hotel, meni pa predvsem lagal, hotel je hiter in lahek zaslužek, pa so nastali le dolgovi na lahek in hiter način! Moja napaka, da sem vse požrla v upanju, da je tokrat res zadnjič, pomagala, plačevala. A veste kako je plačevati dolgove za drugega, za nekoga, ki tega ne zna spoštovati?

Spoštovana ga. Sabina,

kako mi je živeti v takem zakonu? Zelo težko, so dnevi, ki ubijajo v meni vsako upanje. Žal nekako prevladuje mnenje med ljudmi, da je v zakonu treba dosti potrpeti in tako si tolmači tudi moj mož. Pravi – veš koliko težav imajo tudi drugi? Ker sva poročena se njemu zdi vse normalno, da shruje ko nekaj ni po njegovem, da je moja dolžnost njega finančno podpirat. Celo grozil mi je, če se bom ločila bo dosegel da bom jaz morala njega preživljati in ne bo dal nič za otroke.
Zadnje pol leta, ko je prave voje, dosti govoriva o odnosih, o ločitvi, povedala sem mu zakaj ne morem več tako živeti, kaj me moti, kaj želim. Tisti trenutek vse obljubi, čez dva dni je pa vse enako. Enostavno mu nič ne pride do živega.
Večkrat se sprašujem, če sploh še želim biti z njim. In vedno večkrat je odgovor ne.
Kje pa dobim kakšen naslov zakonske svetovalnice?

Monja, morda bi res lahko ena drugi kaj pomagale z nasveti, včasih pa že pogovor pomaga k boljšemu razpoloženju, vendar ne želim dajati elektronskega naslova ali tel.št. na forum.
Če to naredite vi, vas pa z veseljem kontraktiram.
LP

Če se bosta registrirali tukaj, bosta imeli možnost zasebnih sporočil. To je ena izmed prednosti…