Zdravo!
Stara sem 27 let, poročena, mati 2 otrok. Moj problem je, da non-stop premišljujem o službi. Imam delo, ki je povezano z ljudmi in problemi se morajo reševati sproti..skratka, nikoli ne veš, kaj te čaka. It to je to, kar me skrbi? Kaj če problem ne bo rešen? Kaj bo jutri…Velikokrat sem sama v pisarni in počutim se negotovo, čeprav baje uspešno opravljam svojo nalogo. Skrbi me že za pol leta naprej. Po glavi se mi podijo misli-kaj če…non-stop. to me ubija.Ne morem se izklopit. Najraje bi naredila katastrofalno napako da me odpustijo da bom imela mir…
Pomagajte prosim! Zaradi tega sem na robu obupa, tudi spim težko. Non stop,,, kaj če.. pROSIM IN HVALA.

Pozdravljena, Barbara!

Ob branju tvojega sporočila sem se spomnila na znanko, ki je imela podobne težave. Tudi ona je imela naporno službo, ki jo je precej obremenjevala. Doma je veliko razmišljala o delu, kar jo je še dodatno spravljalo v stisko, spoznala pa je, da ne bo mogla več tako funkcionirati. Tudi ona ima doma moža in dva otroka in ugotovila je, da potrebuje pozitivno energijo, moč in veselje za čas, ki ga preživi s svojim možem in otroki, ki potrebujejo njeno pozornost in ljubezen. Prišla je do spoznanja, da se ni vredno obremenjevati in domov nositi stvari (v glavi in konkretno), ki sodijo v službo.
Barbara, napisala si, da si uspešna v svojem delu. Prepričana sem, da boš še naprej, zavedati pa se moraš, da nisi le Barbara, zaposlena v…, ampak tudi mama, žena, prijateljica…Osredotoči se na druge stari, zapolni si popoldneve na tak način, da bo lepo tebi in tvoji družini. Preusmeri svoje misli in se ne poglabljal v službene zadeve. Le-te sodijo v službeni čas in kot si napisala, dobro opravljaš svoje delo. Ne obremenjuj se s stvarmi, ki so šele pred tabo in na katere trenutno nimaš vpliva.

Želim ti, da bi v sebi našla čim več optimizma in veselja.

Srečno!

Draga “barbara27”!

Kako si kaj zdaj? Zelo sem vesela tudi tvojega sporočila. Kot vidim, se na forumu odpirajo zelo raznolike teme, kar je za vse vas, ki se na ta način sestajate med seboj in z nama, gotovo dobrodošlo. V vsakem takem sporočilu in potem odgovorih, ki sledijo, lahko sleherni izmed vas najde nekaj zase.

Že Danila ti je dobro napisala, kako in kaj, jaz pa bi samo še dodala kakšno malenkost ali dve. Morda so to, kar te preganja v zvezi s službo, na nek način prisilne misli. Poskušaj jih umiriti s kontrolo, npr. tako, da si na listek napišeš, kaj te skrbi in zraven odgovore sama sebi, kaj lahko v zvezi s tem storiš. Če to ne bo pomagalo, bi bilo morda smiselno na to temo najti kakšnega strokovnjaka, ki bo točno vedel, kako se tej stvari streže. Težava se za1x na srečo kaže samo v tej luči, lahko pa preraste v kaj bolj resnega in jo bo potem toliko težje urejati.

Dejstvo je, da nas določene stvari, če je z njimi povezanega preveč stresa, začnejo preganjati ne samo podnevi, ampak tudi ponoči in dobivajo čedalje bolj čudne oblike. Zadeva ni enostavna, zato pojdi čim prej v akcijo in se spopadi z njo. Torej, če ti ne bi šlo z listkom in bi rada našla nekoga, s komer bi se pogovorila, se javi in ti bom pomagala z imeni, priimki in telefonskimi številkami.

Do takrat pa-probaj sama in tako in boš videla, če deluje!

Mislim nate! Maja