S partnerjem živiva pri njegovih starših. Tja sem se preselila pred cca. letom in pol. Problem je nastal po rojstvu otroka, ko prihajajo vsak dan v najino stanovanje, pogledat vnučko. Včasih tudi dvakrat na dan. Karakterno mi ne ugajata ne tast, ne tašča, in nimamo ničesar skupnega. Vendar se trudim ostati prijazna. toda prijaznejša sem, večkrat sta gor. Včasih komaj vstanem in tast je že tu. Vsa stvar je na moji grbi, saj moža ni doma ali pa spi. Opazila sem da pridejo le takrat ko vedo, da z njim, zaradi zgoraj naštetega ne bodo imeli stikov. Kako jim na lep način povedati, da mi ni do njihovih obiskov?
Drugi problem pa je, da se tašča vmešava v najin zakon še na takšen način, da mojemu možu še vedno pere perilo, mu kupuje nogavice in včasih skuha kosilo, vendar samo njemu, kjub temu, da ve da sem doma ali da se bom vrnila domov. Glede pranja perila je kriv največ mož,saj umazana oblačila vrže v njen koš. Ker me je to zelo motilo, sem se z njima pogovorila in rekla, da bom prala svojemu možu jaz vsa oblačila. Nakar je mož razložil, da perilo vrže v njen koš zato, ker ona takoj opere jaz pa ne. Tašča pa mi je rekla, da ne ve kaj naj stori, saj zaradi prepotenega perila smrdi vsa kopalnica. Sem ji rekla, naj ga da k meni v klet, da ga bom oprala. (tako kot to storil vsakič ko sta skregana). No, pa to ni zaleglo, sedaj je pričela pobirati vse njegove cunje po hiši in jih prati ter z menoj tekmovati katera oprana oblačila dišijo bolj – moja ali njena. Groza…. Vsega sem sita, da se moram boriti in moža prepričevati, da perilo pere žena in ne mama, da smo sedaj mi družina v dobrem in slabem ter da naj se spomni kam njegova mama vrže perilo ko sta skregana.Pa nič ne zaleže….Sedaj se sprašujem, ali naj vztrajam pri svojem in se borim za svojo družino ali naj preprosto pranje moževega perila prepustim tašči,in se bodrim s tem da imam konec koncev manj dela.
Hvala za odgovor.

Obstajata dva zvorca sobivanj takih družin – se razumejo ali ne. Preprosto. Manj preprosto je če se ne razumenjo in spet sta dve varianti kot pri vama: ali se zakonca postavita na svoje noge ali pa zakon propade.

Če bo dečko “copata”, če bo venomer dopuščal da je tako, če ne bo sprevidel da si sedaj ti njegova “mama”, potem se vama slabo piše. Če te tudi posluša ne, toliko slabše. Če ne zna narediti reda po hiši – najslabše. Kako se v prihodnjosti v takem položaju vidiš sama ? Jaz predvidevam, ti moraš vedeti. Če ne, potem že sedaj stagniraš.

Okoli obiskov vnučke predvidevam da ju v to “žene” zgolj ljubezen do nje, način ki ti je moteč pa moraš v komunikaciji doreči z možem. In spet smo na začetku…

Če imaš ključe od vrat v tvoje stanovanje, se zakleni in ne odpiraj kadar ti ni do obiskov. Vsak ima pravico do zasebnosti, pa tudi če živiš v njihovi hiši. Verjetno pa prihajata k tebi samo zaradi otročka. Prehiti ju in jima ga odnesi dol, pa naj ga čuvata kakšno urco ali dve, ti boš pa lepo imele čas zase.

Glede perila pa, naj ga pere tašča, če že hoče,a ne?

Veliko uspeha!

Si v težki situaciji.
Maj ja fino je, ker ti ni treba prat. Ampak dejstvo je, da je to samo še en korak več k temu, da na koncu ti bo že “po piskrih” gledala, če skuhaš dovolj dobro itd.

Predlagam ti, da se z možem o tem dobro pogovoriš, ker si očitno naletela na enega maminega sineka.
Sem imal takega. Sicer fanta ne – ampak sem takoj vidla, da jaz z njegovo mami ne bom tekmovala.
Ko mi je rekle na morju naj ocvrem kokoš pa sem rekla, da ne pa mi je naprej vrgel, da njegova mami pa bi. Sem bruhala – dobesedno!!

Delaj pa na tem, če želiš mirno življenje, da se ćimprej odselita (če je le neka možnost) na svoje, ker le tako boš imela mirno življenje – pravo družinsko kot si ga zaslužiš.

Dragi Slonček, tvoja zgodba ne zveni prav nič obetavno. Nekatere stvari so pač tudi zelo simbolne: ko odrastemo, se osamosvojimo in si ustvarimo svojo družino, potem kuhamo, peremo, likamo, pospravljamo in podobno v svoji družini in vmešavanje staršev (lastnih ali partnerjevih) v te zadeve pač pomeni, da nas ne sprejemajo (in spoštujejo) kot odrasle, samostojne osebe, ampak kot nedorasle in pomoči potrebne. In vedno gre za odnos obeh strani, da te lahko starši (lastni ali partnerjevi) tako obravnavajo, moraš tudi sam sprejeti to vlogo. Tudi moja tašča ima občasne prebliske, da bi kaj oprala ali zašila mojemo možu (ker je ‘splošno’ znano, da jaz ne maram prati na roke in tako občasno kakšno stvar tudi ‘zaperem’), in najbolj srečna bi bila, če bi bili vsak dan pri njej na kosilu, ampak normalen odrasli moški pač reče, ne hvala, mama, te stvari si že sami uredimo, skuhava si tudi sama, ene dvakrat na mesec pa imamo skupna kosila (kar je zame več kot dovolj). Na žalost tvoj mož deluje kot en velik razvajen otrok, za katerega zdaj tekmujeta mama in žena. Jaz sem glede spreminjanja takih moških zelo skeptična. Še bolj skeptična pa sem glede sobivanja staršev in poročenih otrok – mislim, da gre za potencialno toliko konfliktnih situacij, da se redko zadeva dobro odvije.

Dobro razmisli o tem, kako si predstavljaš svoje življenje. Če je tvoj mož načeloma vsaj malo razmišljujoč človek, preberita kakšno knjigo in se pogovarjajta o tem – v nasprotnem primeru pa…
Veliko sreče, Tisa

A gospodič pa nima toliko pameti, da bi se lahko naučil uporabljat tiste tri gumbe pralnega stroja? To me boš pa težko prepričala.

Če je kaj patetično, je gledat, kako se dve ženski pulita, katera bo lahko bolje servisirala enega lenega in razvajenega dedca.

Skrajni čas, da mu razložiš, kako deluje pralni stroj, če je že njegova mama to lekcijo zamudila pri njegovih sedmih letih.

Živjo!

Predlagam poskus: v taščin koš vrzi še svoje perilo in počakaj, da se opere, posuši in zloži. Boš videla, kakšna bo taščina reakcija. Sama pa namesto pranja pojdi malo na lepše.

Ali pa nehaj prati svojemu možu čisto vse. Kje pa piše, da ženske peremo? Moja dva sinova (15 in 18 let) si sama pereta barvno perilo in nogavice, jaz skrbim za belo perilo, brisače in posteljnino.

Naredi vse, da ne pristaneš v nekakšni konkurenčni bitki, katera bo prala in sploh skrbela za razvajenega moža oz. sina. Lahko se dogovoriš s taščo in skupaj naredita blokado – ne pere ne ena ne druga. On se mora naučiti sam skrbeti zase – modre mame svoje sinove naučijo že prej, tvoj mož se bo naučil zdaj.

Poišči načine, da svojega moža vključiš v delo v gospodinjstvu. Poskusi npr. spati vsaj tako dolgo kot spi on. Poskusi če zdržiš, to ni tako enostavno. Jaz sem za prvi maj poskusila ležati toliko kot moja sinova. Se mi je zelo prileglo. Zdaj vem, od kje jemljeta toliko energije.

In ko pride nezaželeni obisk zgodaj zjutraj, naj te najde v postelji. Na veliko zazehaj in se obrni na drugo stran. Ali pa imej zaklenjeno in samo glasno povej, da še spite. Lahko obesiš tudi listek Ne moti – tak iz hotelov.

Staršem je treba postaviti meje, da bodo vedeli, kaj je tebi všeč in kaj ne.

Piši nam še, kako ti uspeva, da si izmenjujemo izkušnje in dobre ideje.

Lp

Mislim da je to zgrešeno; v zvezah, zakonu se ne delajo poizkusi. Oba sta odrasla osebka, oba zmožna pogovora in spejemanja odločitev. Treba je enkrat doreči pravila igre, drugače je to za samo zvezo slabo. Se pa strinjam da je staršem treba na obziren način povedati da je njihova pomoč, če bi jo seveda potrebovali in zanjo zaprosili, dobrodošla, da pa je minilo neko preteklo obdobje ko je bila starševska pomoč sicer osnova.

Možu pokaži kje je vajin pralni stroj, verjetno ga je tudi do sedaj že opazil. Pa povej da je več lažje prati kot samo tvoje, zelo verjetno ima več parov nogavic, srajc,…, tako da ni nobene potrebe da ima nekaj takoj oprano ko da iz sebe. Pokaži mu kje je parkiran sesalec, daj mu kako delo, skratka – vključi ga v igro, ni potrebe da si za vse sama. Da mu ne bo smisel življenja samo spanje. Imata hčero, odrašča, zelo zanimivi trenutki so ob tem, zamudil jih bo, to pa zato ker mu je prioriteta pralni stroj in spanje. Kako dolgo ti bo to zneslo pa je že drugo vprašanje.

Hvala vsem za vaše odgovore. So pomagali, da sem spoznala, kar sem globoko v sebi vedela, pa si nism upala priznati….da je razvajen mamamin sinko. Sicer me niti najmanj ne veseli to spoznanje, vzelo mi je precej energije in volje zaradi napačne predstave o njem, po drugi strani sem vesela, ker sem dobila potrditev o tem kar čutim, vidim, da nisem jz tista, ki se ne trudi odrasti in skrbeti za dobro svoje družine.

Prav imate patetično je ko dve ženski tekmujeta za enega moškega, še bolj patetično pa se mi zdi da za to tekmuje mama.
Žal ne morem spati tako dolgo kot on, saj imava 7 mesečno hčerko, vendar zelo dober nasvet, naj tudi jaz dam svoje perilo v njen koš.

Ne vem kako se bo dotični problem rešil, upam da v najino skupno dobro.
Hvala še enkrat….in se še kaj oglasim.

Lepo pozdravljeni!

Zelo težko je živeti ob moškem, ki te ne sliši, ob tašči, ki s tabo tekmuje in ne nazadnje ob vseh čutenji, mislih, nagajanjih in neizgovorjenih besedah, ki kar čutite, da so tam, na taščinem seznamu. Odnos mama, sin je resnično njun odnos in vse to, kar vam tašča počne, nakazuje na njun nerazrešen konflikt. V njunem odnosu so ostale neizrečene besede, jeza, ki jo nosite vi. Čutenja, ki jih čutite ob tej ženski, spadajo tudi v njun odnos in niso izgovorjena. Čutiti je, da je mož v tem odnosu še vedno otrok, ki čaka, da ga bo mama enkrat poiskala v njegovem svetu, ga začutila in objela. Vendar ga najverjetbeje ne bo.

Veliko volje in pogovora z možem boste potrebovali. Njun odnos lahko rešita samo ona dva. In neizrečene besede, ki so ostale v zraku, spadajo v njun odnos. Vam ni potrebno skrbeti za njun odnos, na način, da ste glavni krivec v hiši. Osvobodite se tega bremena. Vi ste odrasla ženska, ki ji ni potrebno z nikomer tekmovati. Ko se boste v sebi umirili, boste začutili, da je to njena igra, s katero se ne boste več ukvarjala, ker za vas ni pomembna. Za vas je pomemben vaš odnos z vašim možem. Zelo veliko se ukvarjata z mamo oz. taščo. Kje pa je vajin odnos? Toliko prostora zasede v vajinem odnosu. Usmerita to energijo in prostor, ki ga zaseda v vajin odnos, zgodilo se bo, da bo tudi prati prenehala, saj ta čutenja ne bodo imela več nobene moči. Pomembna sta vidva, vajin odnos in vajin otrok. Seveda so pomembni tudi stari starši, vendar ne v smislu, da se ukvarjamo z njimi na način, da ne pridemo v stik s partnerjem.

Imejte se lepo.

Sabina Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije

ja, morala boš postaviti pravila in določiti meje. vi ste zdaj samostojna družina, to bi morala dojeti tudi tast in tašča.
vem, žal eni nimajo razčiščenih pojmov, in mislijo, da se lahko povsod vmešavajo.
edino kar lahko narediš je, da se pogovoriš s svojim dragim, mu razložiš kaj te moti, kaj si želiš, kako si predstvaljaš vašo družinico. potem pa je vse odvisno od njega- kako bo dojel, se strinjal s tabo in delal tako kot ste se zmenili. in da bo tudi on na lep način povedal svojim staršem, kdaj in kako naj hodijo k vama-tebi na obisk. verjamem, da sta navdušena nad vnučko, ampak problem pri starih starših je, da dostikrat nimajo svojih interesov, svojih dejavnosti ki bi jim zapolnile dan, in potem samo čakajo na vnučke,in ko jih dobijo, mislijo da bodo pa zdaj skoz zraven, da jih bodo pazili vsak dan, da lahko vsak dan pridejo na obisk…..
in da bo njegova mamica tebi naredila veliko uslugo, če bo oprala cunje, skuhala kosilo, mogoče naslednjič že pospravila stanovanje…
ja, marsikje pozabljajo, da želite biti tudi kdaj sami, saj konec koncev ste vi svoja družina?
upam, da te bo tvoj razumel, če pa ne – imaš velik problem….

sem že obupala nad njim in vsem tem…..Pred časom sem mu pokazala vaše odgovore n najin problem, in vem, da se je zamislil nad odgovori, ki pa jih ne sprejme kot dejstvo, kot resnico.
Trenutno stari starši ne hodijo toliko na obisk, ker se je tašča dodobra vmešala v našo družino….Dejansko mi je prepovedala, storiti nekaj za MOJO HČERKO, kar v njihovi družini pomeni tradicionalni običaj ter prepovedala, da opravim običaj, ki za mojo primarno družino pomeni običaj. (Upam, da vsaj približno razumete kaj hočem povedati) No takrat mi je bilo dovolj in sem zahtevala od moža, da situacijo uredi. Res je povedal naj se ne vtikajo v nas, da je to najin otrok ter da bova midva odločala o njem…Jaz sedaj do njih držim strogo distanco in imam dokaj mir pred njimi.
Obupala sem nad njim, ker se perilo pere po njegovi želji še vedno pri tašči, saj si dejansko ne želi zapreti vrat, če bom slučajno jaz res odšla. Kar me pa zares prizadene je pa, da po vsem tem, da sem mu dostikrat dokazala, da njegova mama še zdaleč ni korektna ženska do njega, je da v prepiru reče, da sem jaz žleht in zlobna. Zadnjič mi je očital celo to, da mu nič ne operem in zlikam… Sem mu pa jasno dala vedeti, da popolnoma sprejemam njegovo odločitev o pranju perila ter da naj se ne obrača name ko tašče ne bo doma….Moram pa priznati, da me vsakokrat ko vidim perilo na stojalu in zlikano na obešalnikih, jezi zaradi nje in hkrati zelo razžalosti, saj mi je jasno, da se za dobrobit družine ne želi odpovedati ugodnostim, ki mu jih (najbrž ne iz ljubezni) nudi njegova mama.

Dragi slonček
Zdi se mi da nekako berem svojo zgodbo, ki ima v mojem primeru še nekaj ab normalnih stvari.
To se dogaja že 10 let
nič se ne spremeni
na svoje ne moreva
vsak dan nam kuha, čeprav prosim da ne, pere, ko pridem iz službe je koš prazen, pere v najinem pomivalcu, …………
k meni nesmejo hoditi prijatelji- saj sta hišo zgradila onadva
jaz svojih staršev nimam imava dva otroka in za sedaj ni nikakršne variante da bi odšla na svoje.
Menim da je to problem , ki te počasi a vstrajno ubija , ubija del tebe in tako nisi več ti postaneš marioneta ljudi , ki živijo okoli tebe.
Moj mož je drugače zelo dober človek, večkrat sva se že pogovarjala o tem, vedno me zagovarja, a njima se ne da dopovedati da kljub temu da živimo v isti hiši živiva svoje življenje. Sedaj počasi gradim na tem , ( delam diplomo iščem boljšo službo, mož dela po cele dneve) in upam , da nama uspe.
Vem marsikdo si misli pa pojdi stran, kam, nekam kjer bom plačevala najemnino in zato trgala mojim otrokom iz ust. NE HVALA! Zakaj bi trpeli še otroci!

Sloncek, ko nekdo v partnerstu začne kupčkat, kaj bo, če bo in komu se bolj “splača” zmerit, je partnerstvo de facto mrtvo. Oprosti, ampak ali se že kdaj moža postavila pred dejstvo, da boš odšla, če ne ločil med odnosom do partnerke in odnosom do mame?

Jaz sem ti napisala, da je patetično, če se dve ženski grebeta, katera bo bolje servisirala enega dedca. Ampak človek, ki te sili v tekmo s taščo, ni tašča, ampak tvoj mož. Ni tašča vzrok vajinih problemov, ampak tvoj mož. In to pranje in likanje je samo vrh ledene gore.

Raba bi ti dala kakšen optimisitičen nasvet glede maminih sinčkov, ampak ti povem, da je to ponavadi tako huda osebnostna poškodba, da dejansko onemogoča uspešno funkcioniranje takega moškega z žensko in v družini. Če takega moškega ne strezni niti to, da ga partnerka zapusti in samo naprej udobno živi z mama servisom, je izgubljen primer. Žal.

Kaj misliš, da je takšno vzdušje zdravo za otroke? Ni! Tudi oni bi raje imeli manj, a zato ob sebi srečne in nasmejane starše. Razmisli kaj je dejansko najboljpomembno v življenju…

Najbolje se je za časa relativne mladosti odločiti oditi na svoje. Človek se hitro aklimatizira, tisti mesec, dva se pa že preživi. Bolj, ko se odloča, bolj se podarja mladost staršem, na koncu si pa bolj star in bolan, kot oni, ker so te živčno scentrifugirali. Pa sploh niso mogoče mislili nič slabega, le “najboljše za vas” so vam želeli. 2 generaciji ne gresta skupaj, obvezno mora biti razlika v mišljenju, svet gre naprej…

Pa ne misli, da boš ti razumela ta mlade, tako je to.Lahko jih edino spoštuješ.

Na kratko Kristii,

sami ste si krivi – ne postavite meja – za to je najbolj odgovoren mož saj so njegovi starši in bi bilo prav, da prevzame pobudo okrog upora on.

Kako lahko pere vaše perilo, ko vas ni doma – predvidevam da imate svoje stanovanje v hiši – menjajte ključavnico – do tega imate pravico, saj ste vendar družina – celica zase in če vi recete, da se v vaše stanovanje ne hodi, se ne hodi, pa če je hišo gradil sam predsednik države – starši lahko ob tem skačejo po trepalnicah, pa vas ne smejo omajati pri vaši odločnosti. Če nimate svojega stanovanja pa zmontirajte ključavnico na vrata spalnice in koš s perilom postavite vanj – nekako se jih pa bo vendar dalo ustaviti in jim pokazati kje so meje njihovega vtikovanja. Čisto preprosto – potrebno se je vprašati – koliko dovoljujem, kaj še lahko toleriram, kje pa je meja in je vsega dovolj. Saj vendar medtem, ko se ljubita s partnerjem, ne bi sprejeli, da vaša tašča pride zbirati umazano perilo iz koša, da ga bo velikodušno oprala. Mislim, da takšnega vtikovanja v intimo ne bi dovolili – ali pa morda vseeno, samo zaradi tega, ker je zgradil hišo tast, da bo sedaj lahko martretiral mlado familijo. Menda ja ne.

Govorim iz lastne izkušnje – pred leti sem bil v situaciji, da sem po razhodu s partnerko živel sam v našem stanovanju, mama pa je živela s prijateljem drugje. Mama se je želela zelo vtikovati vame, pregledovati račune, odločati….čeprav sem pred tem že lep čas uspešno gospodaril zase. En dan sem jo preprosto posadil za mizo in ji povedal, da sedaj živim v tem stanovanju jaz in se želim tukaj počutiti sam svoj gospodar, brez vtikovanja in podobnega in da naj svoje ključe pusti kar tukaj, ker jih ne potrebuje. Spomnil sem jo tudi na to, da bi si ona v mojem primeru želela enako. Ključi so ostali meni in stvar je bila rešena brez zamer.

Morda pa lahko poskusiš še ti malo prestopiti meje in pojdi kar na lepem v njihovo stanovanje….naj čutijo kako izgleda vtikovanje, morda pa nimajo te izkušnje in sploh ne vedo kako se počutite, ko se razpasejo kjer jim paše. Ko jih tako malce šokiraš pa jim le ne pozabi povedati, kaj si jim želela s tem pokazati in s tem zaključi, saj ti vendar veš da se zasebnost spoštuje in naj to pri tebi tudi opazijo.

Pozdrav

Ne, ne tašča ne hodi k nam po perilo. Mož ga pušča pri njej v košu. (ker naj bi ga ona takoj oprala, jaz pa ne) Na žalost je do konca razvajen. Vendar mislim, da če mu tašča ne bi dajala potuhe in če bi bila korektna ter bi želela dobro za svojega sina in našo družino ter mu odrekla ugodnosti zaradi katerih se midva prepirava, bi lahko upala na spremembe v njem. Torej, da končno končno odraste in postane mož in oče. Toda, na žalost niti on noče spustiti mamine kikle, niti mama ne noče da gre od nje.
Trudila sem se pokazati možu, da ima svojo družino, da moramo biti supaj v dobrem in slabem in dajati dobre zglede najini punčki. Ne vem, morda sem na te stvari še bolj občutljiva in želim da držimo skupaj, zato ker prihajam in razpadle družine in vem kaj to pomeni, če enega od staršev nimaš ob sebi.
Pa saj to ni edini najn problem. SedajNa preilom sem že obupala, naj mu pere, če že hoče in on naj se jo drži za kiklo. Poskušam upoštevati nasvet ga. Sabine Stanovnik.

Iskrena hvala vam za vaša mnenja. Zame so zelo dragocena, da lažje vidim stanje situacije ter stanj najinega odnosa, ker se mi zdi da včasih, ko si v tej zmešnjavi, izgubiš občutek za tisto kar je prav in kar bi moralo biti.
Pozdrav.

Hitro ukrepaj! Hitro. Postavi jasne meje tasti, tašči in možu. Vse kar želiš povej jasno, neposredno in pa predvsem glasno. Pa seveda na spoštljiv način.

Primer npr. Če pride tašča k tebi. Menda si ji povedala, da mora potrkati in počakati, da ji ti odpreš vrata. Reci ji npr. danes ne bom imela časa za obiske. Tudi jutri ne. Vesela pa bom, če bova čez dva dni, za pol urice, poklepetali ob kavici.

Za moža. Vsedita se in mu povej, kaj te teži. NPr. Želim ti biti žena. Želim ti kuhati in prati. Samo jaz! Želim, da smo družina zase. Prosim, če moje želje spoštuješ.

Takšne stvari so pri meni predstavljale začetek konca odnosa! zato se le potrudi,da vaša družina postane ENA družina brez priveskov in pomoči, ki je ne sprejemaš.