Zadnje čase mi je več ljudi, ki me ne vidijo ravno vsak dan, reklo, da ne izgledam dobro (shujšanana, neprava barva obraza, steklen pogled). Dajo mi vedeti, da sem se postarala. Stara sem 42 let, skrbim za svoj videz, kar pa očitno ni videti, saj mi mojega truda nihče ne potrdi. Moja teža že več let ostaja enaka in nisem shujšala. Res je, da nimam nobene prave energije za nobeno stvar, da bi velikokrat kar spala. Ampak vseeno… Zanima me kdaj so telesne spremembe pri mojih letih normalne ( ker se pač staramo) in kdaj bolezenske?

Lepo pozdravljeni!

V našem življenju je nekaj mejnikov, ko se v telesu dogajajo večje spremembe. Leta med 40. in 50. so lahko kritična, zato jih včasih opredeljujejo kar s »krizo srednjih let«. To je obdobje izrazitih hormonskih in telesnih sprememb, ki je še najbolj podobno obdobju pubertete, v obeh dobah namreč nastajajo občutne hormonske spremembe, spreminja se zunanja podoba, en del življenja je zaključen, odpira se novo poglavje.
Spremembe, ki opozarjajo na približevanje menopavzi, se lahko kažejo že nekaj let (!) pred izostankom menstruacije. To je t.i. predklimakterično obdobje, ki ga lahko spremljajo različne telesne in duševne težave (trajajoča utrujenost, nespečnost, razbijanje srca v prsih, glavoboli, zardevanje brez zunanjega razloga, vročinski oblivi, nočno potenje, težave z zbranostjo, potrtost, razdražljivost, preplašenost …). To so le zgodnja znamenja mene, ki niso bolezenska, pač pa fiziološka (naravna). Čeprav gre za naravno obdobje, se lahko kaže v zelo neprijetni podobi in z »bolezenskimi« znaki, sicer značilnimi za motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem (npr. ščitnice, nadledvične žleze, obščitnice). Lahko posnema tudi druge »bolezni« (npr, revmatološke – bolečine v sklepih, nevrološke – vrtoglavice in omotice, psihiatrične – depresija … idr.)

Prav je, da tem spremembam sledimo, jim prilagodimo svoj način življenja, prehrane, gibanja in pravilnega odnosa do obremenitev. Če prej ne, je v teh letih skrajni čas, da storimo kaj za svoje psihofizično počutje in zdravje.
(Toplo vam priporočam v branje kakšno literaturo na to temo, npr. Knjigo o klimakteriju /avtorice dr.A.Kocjančič, 1995 /; tudi tukaj:)

Staramo pa se pravzaprav od rojstva naprej. Pri tem ima vsako starostno obdobje svoje prednosti in svoje šibke točke. K sreči je tako, da v življenju zares nekaj veljajo tiste lastnosti, ki se ne starajo vzporedno s fizičnimi zmogljivostmi in vizualnimi atributi, temveč z leti celo žlahtnijo. To pa so: modrost, osebnostna trdnost, zaupanje vase, zadovoljstvo s seboj, sprava s svetom in odstopanji od idealov, neodvisnost od mnenja drugih, zdrava samokritičnost, tolerantnost do različnosti, trden vrednostni sistem in življenjski kompas, ki nas varno usmerja in nam pomaga odgovarjati na vprašanja, kdo smo in kam gremo.
To, draga gospa, pa so prednosti vašega starostnega obdobja, zaradi katerih je življenje lahko zadovoljno in mirno, pogled naprej pa veder in nikakor ne zaskrbljujoč.

Lepo vas pozdravljam, in vam želim miren spopad s klimakterijem!

Veronika