Pozdravljeni!

Stara sem 38 let in redno kadim od svojega 15-ega leta. Zavedam se škodljivosti kajenja, a za dokončno slovo od cigaret, mi nikakor ne uspe zbrati dovolj moči. V zadnjih desetih letih sem najmanj 15 krat poskusila prenehati. Poskusila sem prenehat naenkrat; nato postopoma; pomagala sem si z žvečilnimi gumiji (po katerih me je bolel želodec); in tudi obliže sem že uporabljala. V tem obdobju mi je uspelo količino pokajenih cigaret prepoloviti; kadim tudi dosti lažje cigarete (z manj katrana in nikotina). V stanovanju ne kadimo že desetletje (tudi obiskom ne dovolim kajenja; absurdno, toda ne prenesem zakajenih prostorov in smradu od cigaret…). Vse to se mi zdi bolj slaba tolažba…

Problem je v tem, da če kdo, potem bi jaz morala prenehati kaditi, saj imam resne zdravstvene težave. Sem kronični plučni bolnik, imam pa tudi sladkorno bolezen tip II. Sram me je priznati, a vendar je res: že nekaj let uspešno lažem zdravnikom, da ne kadim več. Strah me je, da bi mi odrekli zdravstveno oskrbo, če bi vedeli, da mi ni uspelo. Posumil ni nihče še nič, ker mi ni problem zdržati nekaj ur ali pol dneva brez cigarete. Celo ob bivanju v bolnišnici sem uspešno prikrivala svoje kajenje (1 do 2 cigareti dnevno). Da še vedno kadim, vedo le moji bližnji in nekaj zelo dobrih prijateljev.

Bolezen bi morala biti dodatna motivacija, a meni nikakor ne uspe…

Zanima me, ali obstaja kakšen program oz. strokovno svetovanje ter pomoč, za kar mi ne bi bilo potrebno k osebnemu zdravniku ali v zdrvstveni dom? Ali je katero od UČINKOVITIH zdravil, za pomoč pri odvajanju od kajenja dostopnih tudi v prosti prodaji, brez recepta? Prav tako me zanima katere so interakcije oz. s katerimi skupinami zdravil ni priporočljivo jemanje tdravil za lažje prenehanje…

Iskreno upam, da me ne boste obsojali; ter da mi boste poskusili po svojih močeh pomagati. Glavno delo pa bo tako ali tako moje…

Hvala za vaš odgovor. Lep pozdrav!

Razumem te, ker sem bila sama na istem kot si ti! 17.05. bo pa minilo eno sicer skromno leto, kar nisem prižgala cigarete. kontaktiraj me na naslov
[email protected],pa ti napišem telefonsko številko kam se obrni in pa kako to izgleda. Povem naj pa kar takoj, da v glavi moraš imeti pa “pošlihtano”!!!!!
Lep dan

Spoštovana!

Nikakršnega razloga ni, da bi Vas obsojali! Vemo, da je kajenje odvisnost in da je nekaterim zelo težko prenehati, posebej tistim, ki so začeli v zgodnji mladosti. To pa ni razlog, da bi kogarkoli morali obsojati! Tudi če ste že večkrat poskusili neuspešno prenehati, to ne pomeni, da Vam enkrat ne bo uspelo. Prepričan sem, da boste uspeli. Nikakor ne smete obsojati same sebe in predvsem ne smete obupati.Tudi Vaš zdravnik nima nikakršne pravice, da bi Vas obsojal, zato mu vseeno priznajte, da Vam do sedaj pač ni uspelo. Sklicujete se lahko na mene, da sem Vam jaz tako svetoval in da želite pomoč od njega. Nihče Vam nima pravice odvzeti zdravila za zdravljenje osnovnih bolezni zaradi tega, ker vam ni uspelo še popolnoma prenehati – ste pa že zelo veliko naredili s tem, ko ste zmanjšali kajenje. Ne bojte se oditi v zdravstveni dom in se vključiti v kakšno od skupin za pomoč. Lahko tudi pokličete na CINDI Slovenija (01 230 73 60), da Vam povedo, v katerih zdravstvenih domovih izvajajo pomoč. Skupine za samopomoč imajo tudi v nekaterih krajih po Sloveniji (Maribor, Celje), ki jih vodijo različna društva. Ker ne vem od kod ste, Vam konkretno ne morem odgovoriti.
Glede zdravil je tako: Razen nikotinskih pripravkov v prosti prodaji ni drugih zdravil za pomoč pri odvajanju od kajenja. Vendar vseeno pojdite do svojega zdravnika, da Vam bo predpisal ali bupropion (Zyban) ali Varenicline (Champix). Manj stranskih učinkov in skoraj nikakršnih interakcij z drugimi zdravili ima vareniclin, tako da bi ga Vam priporočal.

Torej, kot sem rekel – ne obsojajte sami sebe in tudi nihče Vas nima pravico obsojati! Le pogumno se soočite s tem problemom in se po potrebi zopet oglasite.

Najprej iskrena hvala dr. Čakš!

Večkrat sem pregledovala forum – odgovora na zastavljeno vprašanje, pa ni in ni bilo… Ko sem že skoraj obupala, misleč – da me tudi Vi obsojate – sem vendarle dočakala odgovor. Tako zelo sem se ga razveselila! Dal mi je moč, vero, upanje…Sedaj iščem “izgovore”, da ne prižgem cigarete. Ko mi bo (srčno upam) uspelo, se Vam zagotovo oglasim.

Lepo Vas pozdravljam!
SKY

Spoštovana!

Moram se Vam opravičiti, ker nisem odgovoril prej – bilo je nekaj tehničnih težav in še moja odsotnost, kar je vse botrovalo poznemu odgovoru.
Vsekakor držim za Vas pesti in verjamem v Vas, da Vam bo uspelo. Veselim se kakršnegakoli sporočila od Vas. Če bodo nastopile težave, pa se seveda tudi oglasite in skupaj jih bomo poskusili premagati. Predvsem pa se ne bojte in kot sem že zapisal, nihče Vas nima pravice obsojati.
Korajža velja!