Boleči sklepi (artralgije)

Zdrava gibala med mirovanjem in gibanjem ne smejo povzročati bolečin ali drugih nevšečnosti ter motenj gibljivosti, so takorekoč »nema«. Zato se npr. pri hoji ali drugih dejavnostih praviloma ne zavedamo gibov rok, nog, posameznih sklepov, hrbtenice, ampak to počnemo avtomatično. Pri kakršnihkoli spremembah na gibalih pa nas predvsem bolečina začne opozarjati, da je nekaj narobe.

Dokler so prisotne samo prehodne sklepne bolečine, ki jih strokovno imenujemo artralgije, brez vidnih sklepnih sprememb in brez motenj gibljivosti ter drugih posledic, ni razloga za večji preplah.

Zanesljivo vas je veliko takih, ki ste sem in tja že občutili bolečine v raznih sklepih, pa se pri vas tudi po več letih ni razvila revmatična bolezen. Zelo pogosto se dogaja, da posamezniki ne ločite med sklepno bolečino in oteklino, saj dostikrat oba pojava enačite, češ če me sklep boli, je prav gotovo tudi otečen. Samo bolečine v sklepih in njihovih delih ne povzročajo ali zapuščajo posledic, so pa seveda neprijetne, vzbujajo skrb in nelagodje ter strah, kaj se s sklepi dogaja.

Kdaj se pojavljajo sklepne bolečine ali artralgije?
Lahko se pojavijo po težkem telesnem delu ali naporu, opravljanju dela v prisilni telesni drži, po prevelikih telesnih obremenitvah, manjših poškodbah in zaradi premajhnega telesnega gibanja. Dostikrat so prehodne sklepne bolečine prisotne tudi pri okužbah, predvsem virusnih, vendar po njihovi ozdravitvi bolečine praviloma minejo. Pri starejših se sklepne bolečine lahko pojavljajo zaradi staranja sklepov, hrbtenice in drugih delov gibal.

Sklepni hrustanec se prehranjuje preko sklepne tekočine, ki tudi »maže« sklepe. Izločanje sklepne tekočine se zmanjša, če se premalo gibljemo. Pretirane obremenitve, poškodbe sklepov in hrbtenice prav tako povzročijo hitrejšo obrabo sklepnih delov. Debelost obremenjuje celo telo, še posebej sklepe in hrbtenico.

Bolečine v sklepih se seveda pojavljajo tudi pri številnih revmatičnih boleznih, pravzaprav so njihove obvezne spremljevalke. Artralgije pri revmatičnih boleznih so lahko prehodne, občasne in trajne.

Zaradi prehodnih bolečin v sklepih ponavadi ni potreben pregled pri zdravniku, posameznik si pogosto lahko pomaga sam. Dostikrat sklepne bolečine, če jih ne povzroča neka revmatična bolezen, tudi samodejno minejo, zlasti če odpravimo vzroke zanje.

SKLEPNO VNETJE (artritis)

Kadar se pojavi sklepno vnetje ali artritis, ponavadi ljudje hitro poiščejo zdravniško pomoč. Čimprej je seveda treba ugotoviti, zakaj sklep ali sklepi otekajo. To je včasih na začetku bolezni nemogoče in se šele po določenem času ugotovi, katero revmatično bolezen ima tak posameznik. Včasih so otekline prehodne, drugič trajajo dlje časa. Pri sklepnem vnetju je pregled pri revmatologu potreben tudi zato, da se začne sklepno vnetje čimprej zdraviti.

Znaki sklepnega vnetja ali artritisa so:

* sklepna bolečina
* sklepna oteklina, ki nastane zaradi zadebeljene sklepne ovojnice ali prevelike količine sklepne tekočine, kar imenujemo sklepni izliv
* okorelost sklepa ali sklepov, ki traja najmanj eno uro
* slabša gibljivost sklepa
* včasih je koža nad sklepom pordela in toplejša
* razobličenje (deformacija) posameznih sklepov, ki običajno nastane šele po daljšem trajanju revmatične bolezni

Pri sklepnem vnetju je največkrat vneta notranja sklepna ovojnica ali sinovija, zato to vnetje imenujemo tudi sinovitis. Na Sliki 1 sta nazorno prikazana normalen kolenski sklep in vnetno spremenjeni sklep.
Slika 1 – Normalen kolenski sklep in vnetno spremenjeno koleno

Vneta notranja sklepna ovojnica proizvaja večjo količino sklepne tekočine. Normalno je v sklepu, kot je koleno, okrog 5 ml sklepne tekočine. V vnetem kolenskem sklepu pa včasih najdemo tudi do 100 ml sklepne tekočine. Vnetje lahko zajame še zunanjo sklepno ovojnico, povzroči spremembe na kosteh, hrustancu in obsklepnih tkivih.

Bolezni, pri katerih se pojavljajo artritisi, so predvsem revmatoidni artritis, serološko negativni spondiloartritisi in s kristali povzročeni artritisi. Pri osteoartrozi se lahko pojavlja prehodno sklepno vnetje, ki pa je običajno blago izraženo. Pojavljanje artritisov je možno tudi pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva.

Število vnetih sklepov
Pomembno za ugotavljanje posamezne revmatične bolezni je, koliko sklepov je vnetih. Lahko je vnet samo en sklep, tedaj govorimo o monoartritisu, pri vnetju največ treh sklepov gre za oligoartritis, kadar pa sklepno vnetje prizadene več kot štiri sklepe, imenujemo to vnetje sklepov poliartritis.

Prav tako je pomembna razporejenost sklepnega vnetja, ki je pri različnih revmatičnih boleznih različna. Če je sklepno vnetje obojestransko, npr. na sklepih obeh rok in nog, gre za simetrični artritis (ki je značilen predvsem za revmatoidni artritis), kadar pa se pojavi le na eni strani, je to asimetrični artritis (ki je značilen predvsem za artritis, ki spremlja kožno luskavico). Nekateri artritisi ne puščajo večjih posledic, drugi pa lahko hudo spremenijo sklep in prizadenejo tudi njegovo gibljivost.

Poleg tega je pomembno, kdaj je sklepno vnetje nastalo in kako dolgo traja. Možen je nenaden ali akutni artritis, ki traja kratek čas (nekaj dni do največ šest tednov), kar je npr. značilno za protin. Bolj postopno nastalo sklepno vnetje, ki nato traja dolgo časa (lahko več let ali vse življenje), imenujemo kronični artritis; značilen je npr. za revmatoidni artritis.

Tudi pri sklepnem vnetju je potrebno gibanje. Dolgotrajno mirovanje namreč lahko povzroči še večjo okorelost in bolečine, sklepi postanejo slabše gibljivi, skrčijo se mišice. Z gibanjem je sklep tudi bolje prehranjen in zato verjetno manj občutljiv za škodljive vplive vnetja.

Tudi če imate revmatično bolezen, pri kateri se pojavlja sklepno vnetje ali artritis, lahko z njo normalno živite. Vedeti morate, kaj lahko pričakujete in kaj morate storiti sami, da bo življenje z boleznijo znosnejše. Upoštevajte in izvajajte priporočila zdravnikov in jemljite predpisana zdravila. Z zgodnjim ugotavljanjem in zdravljenjem lahko uspešno zaviramo sklepno vnetje in preprečimo morebitne nepopravljive spremembe na sklepnih in obsklepnih delih.

VIR: