Tom,kje si?
Oj živjo !
Odkrito povedano sem se za nekaj časa umaknil od vsega in se posvetil
sebi in svoji družini. Upam, da mi kdo ne zameri, kljub temu da se res že dolgo nisem javil. V tem času sem po 31 dneh ležanja na hemo-oddelku odšel domov na zasluženo pavzo. Zgodilo se je, ko sem to najmanj pričakoval. Dr. Modičeva je bila neko soboto slučajno dežurna in mi je za vsak slučaj še enkrat vzela kri. (še v dan prej so bili levkociti na 0,6 in ni bilo govora o odhodu). V soboto pa je Neupogen začel čudežno delovati in so skočili na 2,1 in sem smel zapustiti bolnico. Najprej sem bil zelo vesel, potem, pa se je veselje počasi spreminjalo v strah. Na poti domov sem imel občutek, kot da ni prav da se vračam v domače okolje. Prvi dnevi doma so bili prava mora. V želodcu sem imel ogromno kepo, ki me je tiščala, apetita ni bilo, spal sem bolj slabo, počutje slabo itd. Nato so udarila jetra. Oči sem imel čisto rumene in tudi na sploh sem bi bolj slab. Na pomoč sem poklical družinskega bioenergetika, ki je naredil čudež. Kepa je izginila in feeling, da sem doma je prišel do izraza. Vsak dan,sem dajal vzorce krvi (najprej v Ljubljani potem pa v domačem zdravstvenem domu) in počasi, počasi so se jetrni testi boljšali, boljšalo pa se je tudi moje počutje. Da skrajšam, danes se počutim enkratno (kot, da ne bi bil nikoli bolan) začel sem spoznavati drugačen svet (svet alternativne medicine, svet v katerem moč misli igra pomembno vlogo). Trenutno berem knjigo Karmična diagnostika- Marjan Ogorevc in vse čemer sem se prej smejal zdaj sprejemam popolnoma drugače. Skratka mislim, da sem pripravljen na drugi ciklus in upam, da z njim začnem v ponedeljek 2.4.
Vsem sotrpinom sporočam, bodite močni in nepopustljivi na poti do popolne ozdravitve !!!
Se beremo,
lp/Tom
Ja, lepo, samo da bi ti bilo dobro.
Knjigo, ki jo bereš, jo bom probala dobiti tudi jaz. Saj sem tudi jaz bolnik, ne s tako diagnozo kot ti in ljudje na tem forumu, pač pa z drugačno, ki je prav tako huda po svoje…
Želim ti vse lepo in hvala, ker si se javil. Večkrat od tvojega zadnjega javljanja sem mislila nate in na tvojo družino.
Bodi lepo, baj
Tom, lepo, da si se javil in da si tako optimističen, tudi mi smo s tabo optimistični !! In kaj zato, če se dolgo nisi javil – krasno je slišati, da si se medtem lepo imel z družino, to je vendar nekaj najlepšega.
Vse dobro ti želim še naprej,