tokrat v zvezi z vnetim ušesom pri triletnem sinu

hm, kje naj začnem

v glavnem začelo se je nakako v petek s temperaturo, sobota čist ok, nedelja visoka temp., ponedeljek zvečer pa groza, boleče levo uho (skoraj nič spanja), v torek popoldan pediatrinja potrdi vnetje ušesa, vendar preden smo vzeli prvi odmerek antibiotika bolečina preide, pravzaprav že v v noči s ponedeljka na torek, no z omenjeno terapijo smo poskušali nadaljevati (predvsem spet prestrašeni zarad groženj neupoštevanja zdravnikovih navodil, češ da lahko pride tudi do naglušnosti), vendar se je nam je kmalu zalomilo, Jakob namreč silno nasprotuje in odklanja terapijo, trikrat nam je uspelo bolj ko ne na silo, sedaj pa velika dilema, naj zadevo nadaljujemo ali poskusimo do kontrole brez in prepustimo zdravljenje materi naravi

sam sem velik navdušenec in praktični raziskovalec zdrave preehrane in življenja (pretežno presnojed skoraj eno leto), zato nekak vidim za veliko zdr. tegob krivca ravno v slabi in nezdravi prehranjenosti ljudi, Jakob je sicer vsejed in lahko rečem , d a kljub temu gotovo lahko vzor večini otrok kar se tiče nagnjenost do sadja in zelenjave, seveda pa je tu vrtčevska prehrana ter nekaj kinderjajčk, babine palačinke z alpskim mlekom in še kakšna druga trgovinska packarija bi se našla, sicer bolj poredko pa vseeno

pri sebi opažam ob prilikah , ko jakob zboli porast nestrpnosti do raznih dietetikov, k narekujejo prehrano v vrtcih , zdravnikov , ki trobijo v en rog eno in isto , že davno izpeto in vedno manj verjetno pesem, do javnih medijev , ki kar naprej agresivno posiljujejo mularijo že od najbolj ranih let, kjer lahko očitno vsakdo pod znamko zdrave hrane ponuja karkol (razni frucvergi, rdeče meso, pa stare mame kot kuharce-si mislijo , da je kar že zdrava kuhinja , če za peko pice uporabljajo oljčno olje, groza kaj nam vse poskušajo vturit, pa večina itak nekritično sprejme, eh), jaz pa naj bi se v tem oziru (zdrava prehrana ) kot vzdržal svojih mnenj -prepričanj -izkušenj, da ne bi po mnenju mnogih (nekaterih tudi na forumu) kot indoktriniral otroka , ali zganjal neko agresijo,

končno menim , d a mu lahko oz. smem , ali celo moram povedati kaj si mislim denimo o mleku, čokoladi, sladkorju in podobnih packarijah, da ga opozorim na to kaj je lahko zdravju škodljivo , podobno kot ga opozorim kako pravilno prečkati cesto, temu slednjemu menda nihče ne bo rekel , d a je mentalni teror nad otrokom , pa se gre prav tako za njegovo ohranjanje zdravja in življenja

prosim za kakšen resen komentar na opisane dileme

hvala

lp marjan

Saj veste rek, da lahko vsaki osebi vse povemo, samo na pravi način in ob pravem času. Borba proti antibiotikom in nezdravi hrani je za ozaveščene starše res težka. Ne obupajte. Otroku razložite svoje stališče, tako da vas bo razumel, ni nujno, da vas bo takoj posnemal, vendar mu na takšen način dajete dragoceni kapital za prihodnost. Največ pa je seveda vredno to, da vidi starše, ki tako živijo, kot razlagajo.

Glede na zdravstveno stanje zdajšnjih otrok (o naslednji ne želimo razmišljati), bodo preživeli samo tisti, ki bodo pravočasno začeli živeti zdravo. Ko bo vaš otrok odrasel (ne mislim samo na polnoletnost), se bo lahko sam odločal, do tedaj pa boste vi odločali o tem, kaj je za njega dobro!

Če bo zdravo jedel (in živel), bo tudi antibiotikov čim manj. Slovenski zdravniki so na žalost zelo radodarni pri predpisovanju antibiotikov. Ena kura z njimi uniči zdravo črevesno floro za več mesecev.

LP