pozdrav,

čeprav sem trenutno zelo srečna s svojim partnerjem, sem glede vseh stvari na dolgi rok precej skeptična in nezaupljiva.

nekaj me zanima. Ali je “predporočna pogodba” oz. pisni dogovor med partnerjema pravnomočen, če se napiše samo nek dokument na katerem
se partnerja podpišeta in to je to.

kako je s tem pisnim dogovorom v primeru ločitve, se upošteva???

hvala in lp

Nisem pravnica ampak mislim, da je potrebno overiti podpis vsaj pri notarju sicer je papir ničen.

Ne….
Lahko jo sicer sestavita in overita, ampak če se ob ločitvi kdo od vaju ne bo strinjal z njo, sledi tožba….

Šesti čut?

Predporočna pogodba je v nasprotju z zakonom o družini in je kot taka nična. Edino, če ne sestaviš drugačne pogodbe (npr. z odložilno situacijo).

Pri nas predporočne pogodbe ne veljajo. Da pa boš 100% prepričana, se pozanimaj pri kakšnem dobrem odvetniku. Po našem pravu gre vse na pol kar sta pridobila v času trajanja zakonsek zveze. Kar pa je imel kdo od prej, pa je itak samo njegovo.

Po lastni izkušnji ti svetujem, da se ne poročiš.
Predvsem zato, ker se že sedaj obremenjuješ s tem dvomom.
Ne glede na to, je bila poroka zame (in za veliko drugih!)
najslabša podpisana pogodba v življenju.
Vsakemu, ki me vpraša svetujem da gre živet na koruzo.
Ko se ločiš (to je zdaj zelo popularen šport) vsak vzame svoje
stvari in se spoka, brez komplikacij, odvetnikov, sodišč, kreganja in brezveznih stroškov!!!

Vso srečo ti želim!

Lep pozdrav
M.

Predporočna pogodba je lahko veljavna, ali pa tudi ne, odvisno, kaj v njej piše.

Naprimer če mladoporočenca v pogodbi zapišeta kolk ima kdo premoženja ob poroki, in da bo to njihovo osebno premoženje, ki se ob ločitvi ne deli je veljavna, ne bi pa bila veljavna če bi zapisala naprimer da premoženje, pridobljeno v zakonu ob ločitvi dobi samo en.

Tudi tisto, kar je pridobljeno v zunajzakonski skupnosti, se deli, tako kot po poroki. Tako da je glede premoženja čisto ista situacija – če se zakonca sporazumeta o delitvi premoženja, ni težav, če nekdo ne privoli v predlagano oziroma načelno delitev pol pol, je treba svoj delež iztožiti.
Vsekakro pa je tisto, kar imata partnerja pred poroko, last posameznika in se ne šteje kot skupno premoženje. Enako velja za dediščino.

Po zakonu o družinskih razmerah je premoženje, ki je pridobljeno pred poroko oz. pred izvenzakonsko skupnostjo posebno premoženje, ki se ne deli. Prav tako se ne delijo stvari – premoženje, ki se pridobijo z dedovanjem v času skupnega življenja. Se pravi, megaboy v tem primeru ni potrebno pisati predporočne pogodbe.

Premoženje, ki je pridobljeno v zakonski ali izvenzakonski skupnosti se delijo na podlagi dokazil, prihodkov partnerjev in del, ki jih opravljata doma. Ni res, da se vedno deli na pol. Stvar dokazov.

Lahko pa premoženje, ki ga dobita med časom skupnega življenja definirata v pogodbi tako, da se v primeru prekinitve skupnega življenja, stvar – premoženje podari enemu od partnerjev (npr. kot darilna pogodba).

Res je! Edino tam nisi tako hitro ločen, če pa nisi poročen ti ostane le delitev premoženja in sporazum o skrbništvu otrok. V vsakem primeru najpomembnejša stvar.

Se strinjam z metuljčico-vse to je res-na žalost..Vso srečo ti želim NOVA .

PREDPOROČNE POGODBE PRI NAS NISO VELJAVNE!

Nova, se strinjam s tabo. Tu sploh ne gre za vprašanje skeptičnosti ali neskeptičnosti, zaupanja ali nezaupanja.
Gre samo za logiko: če te boli zob, greš k zobarju, če nameravaš z nekom – in je povsem vseeno, ali je to brat, oče, sosed, bodoči mož … – vlagati v skupno premoženje, greš k odvetniku in notarju.
Še posebej, če nekaj tega premoženja že imaš.
Lahko si ti stoodstotna, da bosta za večno skupaj, pa je to čisto nepomembno.
V življenju ni nič stoodstotnega.
Ko gre za denar, nisi varen pred nikomer. Mož ni izjema.
Če bi vsi razmišljali tako, ne bi bilo zgodb, kot je ena na tem forumu – z možem sta od staršev kupila hišo, kar je bilo prikazano kot darilna pogodba možu.
Tu je kriva država. Pred poroko ali registracijo zunajzakonske skupnosti bi moral vsak opraviti tečaj – lahko tudi polurni, tu ni nobene znanosti – o premoženju v zakonski skupnosti, potem pa bi morala bodoča zakonca stopiti še do notarja. Šele potem dovoljenje za poroko. Za začetek pa bi morala država “uzakoniti” predporočno pogodbo.

Tako pa na to nihče niti pomisli ne, tisti en, ki pa, pa si ne upa partnerju predlagati česa takega, ker to lahko pomeni – po odzivih sodeč – samo: Ja kaj hudiča šele bo, če že na zaletku dvomiš?! Ne poročaj se, če te obhajajo taki dvomi …

Naj vama odvetnik sestavi pogodbo, katere naslov bo pač samo POGODBA, v njej pa naj bo:
– najprej vsi podatki o vama kot strankama (naslov, roj. podatki, emšo, davčna ipd)
– natančen popis vsega vajinega premoženja pred sklenitvijo zakona (tu so poleg morebitnih nepremičnin, denarja … tudi avti z vsemi podatki – znamka, letnik, registrska …)
– natančnen popis vlaganja v novo nepremičnino (v deležih in evrih)
– kaj se zgodi, če ena od strank umre
– kaj se zgodi, če se stranki razvežeta – kdo obdrži nepremičnino in komu bo njegov delež izplačan in v kolikšnem času.

To Pogodbo mora potem overiti še notar (vama prebere vsak člen pogodbe in preveri, ali sta vse razumela in ali se strinjata, napiše notarsko listino, ki jo poveže skupaj s Pogodbo; obe listini podpišeta kot prvo- in drugopogodbena stranka).

****kaj se zgodi, če ena od strank umre ****

Ne priporočam . Bolje da to ne piše v pogodbo. to je stvar oporoke. (ki jo lahko vsak kadarkoli spremeni)

**** kaj se zgodi, če se stranki razvežeta – kdo obdrži nepremičnino in komu bo njegov delež izplačan in v kolikšnem času. *****

naj velja samo za nepremičnine, ki že stojijo (popisane v 2 in 3 točki)
Premoženje, ki ga še ni, naj se ne omenja, saj bi zradi takih točk lahko pogodba postala neveljavna.

Predporočne pogodbe zaenkrat pri nas še ne veljajo. Bodo pa z uveljavitvijo Družinskega zakonika, kar bo kar kmalu. Sicer pa menim, da je o tem pametno razmišljat in razčistit stvari, tudi če je med vama vse krasno in lepo. Nikoli ne veš kako se lahko obrne. Mnenja nekaterih, da je boljše da niti ne greš v zakon, kot da že zdaj razmljišljaš o koncu, so po moje popolnoma zgrešena in zastarela. Ljubezen je lahko ravno tako trdna, če imata urejena premoženjska vprašanja ob morebitnem koncu zakonske ali zunajzak. zveze ali ne. Sama celo mislim, da so ljudje, ki se o tem že vnaprej dogovorijo, bolj odgovorni.

Joj, megaboy, prosim te ne deli pravnih nasvetov, ker na zalost nimas znanja za kaj takega. Lahko se kaksen naivnez uposteva nesmisle, ki jih pises.

Tudi jaz mislim, da je pametno imeti neko predporočno pogodbo oz. še bolje neki overjen popis celega premoženja. Na kakšen način se pridobljeno premoženje pridobi se pa tako ali tako rešuje potem ko je konec zveze.

– Megaboy, seveda imaš prav, da je to stvar oporoke (ki jo je tudi dobro napisati – in jo pozneje veselo spreminjaš :-)).
Gre za primer, če sta dva v zunajzakonski skupnosti (ne glede na to, da ima ta isti status kot zakonska skupnost, toda v praksi se stvari zanesljivo zapletejo). Npr. da želiš, da tvoj patrner po tebi deduje TUDI premoženje, ki si ga npr. sam pridobil, tj. ustvaril popolnoma sam prej. (Da se v taki situaciji potem ne najde kak kekec od brata ali sestre in trdi, da je bil pa tisto pokojnemu on posodil ipd.) Da torej v tej pogodbi piše, da se ob smrti ene ali druge pogodbene stranke vse nepremično in premično premoženje pogodbenih strank, pridobljeno PRED življenjem v izvenzakonski skupnosti in med trajanjem izvenzakonske skupnosti, za DEDOVANJE ŠTEJE KOT SKUPNO premoženje, če sta pogodbeni stranki v trenutki smrti ene od njih živeli v izvenzakonski skupnosti.
– Tako pogodbo pišeš neposredno pred tem, ko s partnerjem svoje premoženje (npr. vsak svoje stanovanje, prihranke ipd) vlagaš v skupno premoženje. Zato naj lepo piše, koliko je kdo prispeval, kaj se zgodi s tem premoženjem, če se razideta in kaj če kdo umre.

Statistiko razvez vsi poznamo in odstotek je peklensko visok. Vsak lahko samo upa in trdno verjame, da bo prav njemu uspelo. Jamstva, da bo res tako, pa nima nihče.
Če se razvežeš ali bog ne daj, da kdo premine, je to že samo po sebi peklensko hudo. In ni treba, da se v taki hudi situaciji do nezavesti bonglaš še z eksistenco.
Zato ne vidim nič slabega in nič negativističnega, če se stvari preprosto popišejo. Strošek za odvetnika in notarja je v takem primeru nič proti stroškom, ki ti jih taka pogodba prihrani.