glavoboli po kemoterapiji – blažitev??
Pozdravljeni vsi!
Končno se je zgodilo – mami je prestala 1. kemoterapijo. Psihično se že bolje počuti kot en dan prej, ko ni nobena tolažba pomagala, se je tudi zjokala, spala nič. No, pa je že v bolnici, ko ji je tekla v žilo, rekla, da je bil ta njen strah prav “trapast”.
Dobila je 2 kemoterapiji: ena v žilo in eno v hrbtenico-to samo kot injekcijo (zato, da se ne bi razširilo na možgane, ker ima ves epinferij (ne vem, če je prav napisano) okužen. Zdaj je doma že 2 dni, počutje dobro – nič slabosti, okus se ji tudi ni spremenil, vendar pa ima gromozanski glavobol. Povedali so ji menda, da je to od te v hrbet. Lahko samo leži, takrat je dobro, takoj, ko pa vstane, jo pa tako boli glava, da ne more nič. Na WC gre sključena (glavo dol), jesti pa tudi. Vzela je lekadol, pa nič ni pomagal, vzela je naprosin, tudi nič.
Smili se mi, ker poje par žlic in ne zdrži več, se gre uleč, pa že tako je suha (le zakaj nisem jaz malo po njej? :-)), se bojim, da še bolj shujša, kar pa menda ni dobro.
Zanima me, če se da na kakšen način ublažiti ta njen glavobol, da bo lahko vsaj normalno jedla, ali pač mora potrpeti, da izzveni. Koliko časa pa po vaših izkušnjah to traja?
Čer, zdele sem od mami. Zdravnica je rekla samo za analgetike, pa pije naj veliko vode, to itak. Ampak mami ne prime ne Ketonal, ne Tramal (ali nekaj podobnega). Saj, če leži, je vse OK. Bo pač morala zobe stisnit. Saj drugič bo že bolje, tokrat je še moja dojenčica bolna in pač ne moremo k njej, ker tamale nimam kam dat, dokler ne pride oči domov.
Mirno noč želim vsem skupaj.
Oj, veš, saj ponavadi te težave po kT zginejo v kakšenm tednu. Lahko trajajo tudi 14 dni, ampak redko. Je pa res, da vsak doživlja drugače stranske učinke.
Pa naj proba v leže kaj pojesti…. Če je ful drobna/suha, ji v lekarni kupi kakšen Prosure ali Ensure napitek, ki je zelo močen (proteini vitamini…). Pa v hrano ji mešaj smetano, da bo bolj močna. Ali pa se poskušaj posvetovati glede prehrane z mag. Nado kozjek Rotovnik, dr.med., ki je strokovnjakinja za onko prehrano.
Javi, kako gre mami. Pa pocrklaj dojenčico!
Pozdravček,
Kot pravi Kristina, stranski učinki kemoterapij se razlikujejo od posameznika do posameznika, včasih jih je več, drugič manj, vendar je najpomembneje, da se grdi pujs topi, telo pa na bežečega vrageca odreagira po svoje. Naj vas potolažim, da sem tudi sam po prvi kemi fasal neko okužbo, imel sem visoko temperaturo, bil sem skratka lep primer febrilne nevtropenije. Opozoril bi vas morda samo na to, da vaša mami ne dobi visoke temperature, ker je v tem primeru treba k osebnemu zdravniku, kjer se naredi pregledna krvna slika in vzpostavi preventivno zdravljenje z antibiotiki. Glede glavobola, pa sem prepričan, da bo izvenel v nekaj dneh!!Priporočam vam, da jo danes, ko je tak lep dan peljeta na kak “kubik” friškega lufta med pojoče ptiče, pa sem ziher, da bo boljše. Pa res, ne pozabite na (velike) količine tekočine, meni je najbolj sedla limonada brez sladkorja. Držite se vsi skupaj, pa vse najbolje želim vaši mami, Marko
Živjo!
Evo, ravno govorila z mami, nič še ni bolje, pa bo jutri že en teden. Glava boli za po…., čist je sesuta. Bolečine ni edino, če leži in počiva. Jaz jo malo pohecam, da naj pač leži in miruje, ker take prilike za lenarjenje več ne bo imela, ampak moj hec ne pade na plodna tla. Saj jo razumem, moja mami, vedno “u pokretu” , kar naenkrat pa mora obležat. Ji je za ponort. Pravi, da jo zdaj od ležanja že vse kosti bolijo, pa se prestavlja iz spalnice v dnevno, pa spet nazaj. Saj jo tolažimo vsi, samo…
Če sem čist odkrita, sem zdajle kar malo jezna nanjo, ker ima izjave za enga otroka. Pravi, da če bo še naslednjič tako, da ne bo zdržala, se bo kar ubila. Pa kaj bom zdaj – pol leta samo ležala.Mislim, halo, pa koliko je stara!!!!!! Seveda boš ležala. če bo treba!!!
Po eni strani jo razumem, po drugi pa ne. Kako se človek lahko tako spremeni! Ona, vedno optimist, nikoli jamrala, da jo kaj boli, pa je že marsikaj prestala-ginekološko operacijo pred 45. letom, operacijo na dojki pred 9 leti. To niso majhne stvari, pa ni nikoli pojamrala. Tako, da zdaj, ko pojamra, vem, da jo resnično zelo boli.
Joj, sem se razpisala. V glavnem, saj bo. Jo bomo že v red spravli.Enkrat jo bo tudi ta glavobol minil.
Hvala vsem za pomoč in prijazne besede.
Živjo,
mama ima to smolo, da slabo prenaša KT. Poleg tega pa jo je gotovo tudi strah, kaj ji bo prinesla prihodnost in ko je človek depresiven in tesnoben in prestrašen, še težje vse skupaj prenaša. Zato sem jaz poiskala pomoč tudi na oddelku psihoonkologije, kjer sem se naučila, kako pregnjati negativne misli, kako se sprostiti.
Njeno trenutno stanje ne smeš primerjati s težavami, ki jih je imela v preteklosti. Pa ne zato, ker bi bile kaj manj vredne, ampak zato, ker je bila takrat precej mlajša in je vse skupaj lažje prenesla. Je pa tudi to res, da mama dobiva eno najmočnejših KT in ni nas veliko srečnežev, ki smo takšno KT dobro prenašali. Marsi kdo ima težave.
Na vas je, da jo spodbujate. Da ji delate družbo, da bo lažje preležala tiste dneve, ko jo tako boli glava. Morala bo prestati vse kT in jih BO, zagotovo! In ko se bo čez leto spomnila nanje, bo zamahnila z roko in rekla, da pravzaprav sploh ni bilo tako hudo. Hudo hitro pozabimo, hvala Bogu!
Ampak vseeno še enkrat pokliči dr. Južničevo. gotovo obstaja nekaj, da je ne bo bolelo. Če ne gre drugače prosi za napotnico za protibolečinsko ambulanto in naj ji namešajo kakšen “koktejlček”, ki ji bo pomagal, da bo lahko vstala.
Držim pesti, da bo čim prej olajšanje in bo glava nehala boleti!
Papa!
Ojla, ja, točno tako je. Depresivnost oz. tesnoba, ne ve, kaj jo čaka in vse te skrbi jo še bolj “utesnjujejo”. Saj jo bomo potolažili. Danes je rekla, da bo še počakala dan ali dva, pa bomo potem klicali dr. Južničevo, če ne bo bolje. Spet je tista moja mami od prej – ne bom tečnarila vsem okoli, bom še malo potrpela, saj mogoče bo bolje.
Upanje umre zadnje. Hvala vam, se beremo, pa držte se.
Samo sporočim, da smo dočakali dan brez glavobola. Pred dvemi dnevi že, samo nisem imela časa sporočit. Takoj, ko je lahko vstala, smo že začeli – pa ven na sprehod, pa na vrt sadit razne rcnije, seveda vse pod budnim nadzorom naše mami, ki se sploh ni hotela več vsesti, kljub mojim opominjanjem, kako se počutiš, pejt se mal vsest, daj se malo spočij. Ne, ne, zdaj mi je bolje, če hodim, grem jaz s tamalo na sprehod, ti pa skuhaj.
Smo v polnem pogonu, pravi samo, da ne more kričat, ker jo potem boli grlo in je hripava, zato jo moramo ubogati na prvo besedo in je ne smemo jeziti. 🙂