mož noče več otrok
Težko mi je karkoli reči,ker imam tudi sama rada otroke.
V vsakem primeru,si mislim,da je potem njemu (tvojemu možu) še prvi otrok neko nujno zlo.
Ni rečeno,da ima on prav in da more biti tako.Toliko kot velja njegova beseda,velja tvoja tudi!
Malo za intermeco…
Preti nam,da bomo med prvimi,ki bomo v Evropi izumrli.Pa saj se ni za sekirat,saj bodo prišli pa Turki gor (počakajmo na EU) in ostali iz bližnjega in daljnega vzhoda.
Pisana barva kože,vere in religije,kulture,običajev…..Potem pa res ni več daleč utemeljitev Nostradamusa iz 15,16 stoletja,da bodo kamele pile vodo iz Rena.
Najprej čestitke, ker ne razmišljaš o tem, da bi ga ‘okrog prinesla’, kot naredijo kdaj neumne ženske, pa to kasneje obžalujejo, saj moški, prisiljen v očetovstvo, ni nikoli tako dober oče, kot bi bil, če bi si otroka sam želel. Želja mora vedno biti na obeh straneh.
Vprašaj se ( in njega), zakaj noče še enega otroka. Ima morda slabe izkušnje iz prve nosečnosti? Si morda po rojstvu otroka pozabila nanj? Si se preveč navezala na otroka? Če boš vedela, kaj je vzrok, se boš lažje spopadla s težavo, kakšne stvari se lahko vnaprej odgovorita.
Če pa si absolutno ne želi več otrok, boš morala to dejstvo pač sprejeti. Saj že imaš enega. Bodi srečna, ker ga imaš.
Pozdravljeni,
Pri 30 – tih letih sem rodila zdravo punčko, ki je sedaj stara 9 let. Mož ni nikoli želel še enega otroka. Pri spolnih odnosih je zelo pazil. Bila sem zelo nesrečna in sem se le z težvo sprijaznila z dejstvom, da ne bova imela še enega otroka. Mož je edinec. Ob smrti njegovega očeta je začutil praznino, saj bi lahko svojo bolečino delil z bratom ali sestro a je žal edinec. Ravno v tem obdobju je njegov dober prijatelj dobil tretjega otroka. Po spletu takih okoliščin mi je sam predlagal, da bi imela še enega otroka, kar me je zelo šokiralo. Začela sva delati na tem in upam da nama bo uspelo, saj sva stara že 40 let.
Ne obupaj, morda se tudi tvoj premisli. Naj prvi otroček izrazi željo atiju , da bi se rad igral z bratcem ali sestrico.
Lep pozdrav,
Mojca
Pogovorta se, ne more kar sam odločiti o številu družinskih članov. Povej mu svoje argumente za DA in on naj ti pove svoje za NE, potem pa pretehtajta vse….pri meni je prav taka debata “pomgala”. Moji argumenti za DA so bili močnejši od njegovih za NE in tako sva se odločila, da bova poskusila ponovno zanositi in imeti še enega otročka. Vso srečo.
pogovori se z njim in skušaj mu razložiti kako in kaj… glej, mam kar nekaj prijateljic, ki so edinke in so rekle, da ko bodo mele otroke, bodo imele VSAJ 2, enega nikoli, ker da je takšno življenje-otroštvo res bedno… In to poskušaj dopovedati mozu in mu predstaviti, da bibilo to za dobro t.sina..
pa srečno
Sanja
Midva z bivšim, sva postala delno tudi zaradi tega BIVŠA. Prepiri so se dokonca zaostrili pri usklajevanju, kdaj bova imela otroke. Saj ga je hotel imeti z mano, 100%, samo odločiti se ni mogel kdaj, vedno – “kasneje” enkrat. No nekaj časa sem se še trudila in usklajevala želje…. ampak to ni vodilo nikamor, samo eno izmotavanje in obljubljanje….megla. Jaz sem se vmes šla še “zdravit “za otroke (manjši poseg), tako da sem dala jasni signal, da resno mislim….no po tem so se prepiri razrasli na vsa področja skupnega bivanja in “logična” posledica vsega je bil najin razhod. Tega nobeni ne želim, ampak meni otroci pomenijo preveč, da bi se jim lahko odpovedala, pa čeprav v imenu ljubezni do partnerja (kot je to napisala tudi Kiara – lepo in resnično).
Sanja
Ta tvoj pa je res čuden ne…
Kaj ne ve, da to niti ni dobro za tvoje zdravje?? Starejši si težje je ne…
In zakaj ima tako fiksno idejo?
Kaj bi pa storil, če bi mu dala ultimat?
Rescimo čez 2-3 leta ali pa greva narazen?
Si upaš narediti, kar sem jaz pred 25 leti? Po prvem otroku sem dvakrat zanosila ( srednji vek kontracepcije … moja pozabljivost … ob materničnem vložku vnetja … mož pa ne bi s kondomom … bova reskirala, ker mu je
tako grozno zapasalo … ) in obakrat sem šla splavit. No, to je druga zgodba. Hudo mi je bilo, ker sem si zelo želela še enega otroka. Ko pa sem ponovno zanosila in je mož že nekako vajeno rekel – no, boš pa spet šla, sem rekla ne. Prav zatrmila sem se. Mož je grozil z ločitvijo. Vso mojo nosečnost in še nekaj mesecev po porodu je kuhal mulo. Otroku ni hotel izbrati niti imena. Ampak jaz sem se odločila za otroka, pa čeprav me to stane zakon. Kot zanalašč je ta drugi sin izrezan očka. Možu je čez kako leto tako sedel v srce, da je bilo že prav ganljivo. Potem sem morala pa paziti, da med fantoma ni delal razlike – ker prvega je imel zmeraj zelo rad, na drugega pa je še danes dobesedno nor.
Živjo,
bila sem čisto na istem kot si sedaj ti (tudi 35 let). Sin star 5 let, živahen ko strela (to je bil tudi glavni zadržek s strani mojega moža, češ sedaj lahko potujemo, spimo, skratka začnemo spet uživati life). Sama sem edinka, mož enako. Pa to ni bil razlog za željo po še enem otroku, tudi češ bo imel starejši družbo ni dovolj. Enostavno sem si noro želela še enega otroka zaradi sebe. Dva pola, dve skrajnosti. Mož mi je takrat (po enem letu izmikanja in izgovorih) direktno rekel, da tu ne bova prišla skupaj-ti si fula želiš, jaz pa si ne želim še enega (jedan ali vredan, se je šalil). Sama v sebi sem se odločila, da tokrat ne bom naredila kompromisa, ker ga enostavno ni ali se celo prilagodila njegovi želji, ker sem vedela, da bom celo življenje “nesrečna”. Vsakič, ko sem bila zunaj in videla družine z dvema ali tremi otroci, sem sanjarila. Mislim, da sem bila tako zelo prežeta s svojo željo, kot ženska, ki ne more zanositi, pa si otroka res želi. Možu sem povedala, da nisem zaščitena (prej KT) in sva se šla “pazi varianto”. Na mojo srečo o sterilizaciji ni hotel slišati, kondome pa sovraži (tudi, če ga je dal gor, ga je dal hitro dol. Prebrala sem ogromno gradiva na temo zanositve v tem primeru zaščite in verjela, da se bo “zalomilo”. V začetku je kar pretirano pazil, sčasom pa dobil samozavest, češ saj to je varno (verjetno ni vedel nič o predsemenski tekočini, ki se izlije pred org. in v kateri so lahko prisotna živa semenčeca). Po enem letu sem ZANOSILA. Noro srečna, on pa par dni “v šoku”. Je pa res, da mi je bila ta druga nosečnost prej breme kot radost, saj sem ravno zaradi enostranske želje nosila breme dvoma, če bo z otrokom vse ok. Šla sem na veliko preiskav (tudi h genetičarki), samo nikoli ne veš. V bistvu sem se upala podati v to, ker je moj mož oče in mož z veliko začetnico. No, danes imam poleg sina še že 6 let staro punčko in radost v srcu. Pa ne vprašaj, če je možu žal, da se nam je pridružila. Naravnost obožuje jo!!! Jaz sem si takrat rekla, kar bo bo. Če mi je usojen še en otrok, ga bom imela. V tem primeru se izsiliti ne da, lahko pa se zgodi. Moj je vedel, da nisem zaščitena in da si noro želim še enega otroka…….Torej ne obupaj!
caw
V življenju pride čas, ko se je potrebno posloviti od svojih sanj in pričakovanj ter zaživeti življenje, takšno kot pač je. Je potrebno zapreti vrata in se odpraviti naprej.
Sama sem vedno govorila, da bom imela 5 otrok. No potem sem se spustila na realna tla in si želela 3, pa sklenila kompromis s partnerjem, da bosta 2.
Ampak, ker se v življenju redko kaj izteče tako kot si zamislimo in planiramo, mi je usoda očitno namenila enega.
In kaj naj zdaj, travmiram in javkam, naj se mi smili hčerka, ker bo očitno edinka? Zakaj že?
Če iščeš pozitivne stvari, jih najdeš v vsaki situaciji.
In biti edinka ni prav nič slabega. In naši družini tudi nič ne manjka.
Če se vam življenje s samo enim otrokom zdi preveč prazno, morate razmisliti o tem, česa vam v resnici primanjkuje.
Zagotavljam vam, da vas nič zunanjega ne more osrečiti, če se ne počutite v redu in srečne že sedaj.
Partner pa je vedno naše ogledalo – če se s katero od naših odločitev ne strinja, moramo vedno poiskati v nas, zakaj nas neka njegova odločitev tako zelo moti in zakaj želimo narediti nekaj kljub njegovemu nasprotovanju.
Razmislite: ZAKAJ natančno si želite še enega otroka, če si ga ne želi tudi partner? Pričakujete, da bo še en otrok rešil vse vaše probleme in da bo potem vaše življenje nenadoma boljše? Si res želite izsiliti nekaj od partnerja?
Veliko žensk se nasloni na otroke oz. išče smisel v otrocih takrat, ko nekaj v odnosu s partnerjem ne deluje. Namesto da bi se posvetile partnerskemu odnosu in reševanju težav, se pretirano ukvarjajo z otroci.
In verjemite: če s partnerjem nista na isti valovni dolžini, ali imeti še enega otroka ali ne – potem STA V TEŽAVAH. Ste pripravljene kaj narediti za reševanje teh težav ali je lažje bežati od njih?….
LP, Amedea
**********************************
Omnia mea mecum porto.