Pomagati in ne popljuvati
Pozdravljeni, že kar nekaj časa prebiram tale furum, težave, večje ali manjše in odgovore. Razen tega da se dogaja da nekateri ali ne štekate celote in se zapičite v kako nepomembno dejstvo ali pa celo udarite fanj mimo, tudi fanj popljuvate in poteptate. Nekako tako ko je nekdo čisto na tleh in prosi za pomoč, prijazno besedo, mu še na grlo stopite, da še zadihat ne more. Tu je forum ČUSTVENE INTELIGENCE, nekateri pa nimate niti malo čustev za sočutje pa tudi pretirane inteligence ne kažete.
Če kdo v življenju greši in tega sam ne dojema, mu je pač treba lepo prijazno pomagat in ga poskušat usmerit na pravo pot, ne pa ga nadirat in poniževat.
Če je nekdo naredil napako in se jo zaveda in mu je žal, mu je pač treba prisluhnit in mu pomagat z nasveti in ne ga zmerjat in nekaj očitat.
Tisti ki pa tega ne zmorete, bi bilo bolje če se nibi javljali, bi naredili manj škode prizadetim ki še tako trpijo in ne rabijo še dudatnih klofut.
Pa brez zamere
Skitnica naj se ti preveč ne smilijo. Za dobro pomoč je potreben zdrav razum, ne pa neka čustvenost. Včasih je dobro malo kritike, saj s tem daš vedeti drugemu, da je storil še večjo napako, kot sam misli. Zato, ker končno vidi kako veliko napako je naredil, se mu zdi njegova napaka majhna in se je lažje reši.
Kdor ne razume naj prebere 2 x
Vsak od nas izraža svoj pogled na določen problem. Ker smo si različni, so tudi mnenja različna. Temeljijo na naših izkušnjah, razmišljanjih, čustvih, željah, načinu komuniciranja ki nam je najbližji, itd.
Zato, kar je za nekoga “streljanje mimo “, je za drugega lahko “zadetek v bistvo”, kar je za nekoga “grobo in žaljivo”, je za drugega iskreno in direktno, kar je za nekoga realnost je za drugega znanstvena fantastika…
Hočem povedat, da je čar foruma ravno v različnosti mnenj.
Se pa strinjam da se lahko potrudimo v smeri, da svoja mnenja izražamo korektno in kultivirano, (ampak merila o tem so spet različna) in da ne pišemo o drugih ljudeh na način da se jih da prepoznat.
No vsak ima svoj pogled na stvari, vsak si po svoje razlaga (ali zaljubljenost in posledica tega varanje ali pa preprosto kurberaj ) Vsak gleda iz svojega zornega kota in vsakm kaže svojo kulturo. Jaz če nimam pametnega ali “inteligentnega” nasveta, sem raje tiho. Sem pa večkrat svetovala pod drugim vzdevkom. Stvar je v tem da večina ki piše tu gori in se razkriva zelo težko prizna svoje napake in zmote, pa čeprav anonimno. Nekaterim gre pač težko z jezika povedat kako jim je hudo in raje pišejo. Že to je veliko za njih, potem pa še namesto lepe tolažilne besede zasmehovanje in kritiziranje. In ko smo že pri kurberaju, kdo pa od nas točno ve zakaj je do tega prišlo. Morda je to stara praksa ali pa obup ali karkoli. in končno kdo smo mi da lahko nekoga sodimo? Še vedno trdim da kdor nima pametnega nasveta naj tudi ne kritizira in predvsem žali. Ker ne vemo vzroka, ozadja, pogojev ki so botrovali nekemu dogodku.
Skitnica, a tole je po tvojem “lepo prijazno pomagat in ga poskušat usmerit na pravo pot, ne pa ga nadirat in poniževat”()?:
“Nikoli, prav nikoli ni kriva bivša ali avša ali karkoli že je, vedno je za vse kriv sam posameznik zase! In prav zaradi vas, ki obsojate druge, kako so nemoralne, nesramne, potrebne it., prav zaradi vas, ki imate tako prepričanje, moški varajo! Ker so one tiste ki……………in ker so oni žrtve! Tako jim ve dajete podzavestno zeleno luč!
Sprašujete kako bi se ona počutila, če bi njo kdo varal? Hja, če bi si izbrala takega, prav ji bodi. Če pa bi stopila v vezo z nekom, ki jo ljubi in ki mu ljubezen vrača. ki jo spoštuje in ceni in ona njega, potem ne vidim vzroka za varanje. Štekate? Tam kjer sta si dva zadostna ni mesta za tretjega. Kdorkoli vara, pa najsi bo mož ali žena, išče kar nima doma. Nekateri žal iščejo celo življenje.
Zato še enkrat KDOR VARA, NAJSI BO ON ALI ONA, JE KRIV SAM. Ker kot je napisala katumba v začetku: če ne bom jaz bo pa kera druga. In nehajte valit krivde na druge in opravičevat svoje partnerje in jih prikrito ali javno prikazovat kot žrtve! Odprite oči in spreglejte.
In ko pišete da vsak žanje kar seje, mogoče pa sedanja “boga reva” žanje tisto kar je sama nekoč sejala.
In gliha skup štriha? JA, samo………………malo drugače povedano, on si vedno najde tako zakonsko partnerko, ki mu naseda, verjame, ga opravičuje ………..nekatere so tako uboge, da bi morale pustit službo, da bi imele dovolj časa za odganjanje. Pa se mi niti malo ne smilijo. Čez prag bi ga vrgle že prvič pa bi blo!”
Če jaz prav razumem tole zavzemanje za “prijazno besedo”, je po tvojem mnenju pravi edino tisti nasvet, ki ga daš ti sama. Iz tistegale tvojega zgornjega namreč ne veje prav nobena prijaznost, pa vendar drugim soliš pamet, kakšni bi morali biti. To pa se mi, brez zamere, ne zdi v redu.
katumba, ti morda nisi pričakovala tolažbe, vendar postavi se v kožo tistega/tiste, ki recimo še kar verjame, da je za njegovo/njeno nesrečo v partnerstvu kriv nekdo tretji – ljubimec, ljubimka. ne glede na to, da je v tvojem postu šlo za diskusijo, sta tako tvoje razmišljanje kot skitničino zelo kritična, s čimer, da ne bo pomote, ni vsaj po mojem mnenju nič narobe. ampak zdaj nek tak prepričanec prebere tole: “nekatere so tako uboge, da bi morale pustit službo, da bi imele dovolj časa za odganjanje. Pa se mi niti malo ne smilijo. Čez prag bi ga vrgle že prvič pa bi blo!”?
kje pa so zdaj prijazne besede in kakšen bi bil “prijazen” odgovor, če bi dotični spraševal za pomoč v ločenem sporočilu? kaj si tak ne zasluži prijazne besede?
saj meni je vseeno (celo strinjam se s tem, da nek tretji ni vzrok za razpad zveze), samo dvojna merila me motijo.
da ne bo pomote, tudi meni žalitve niso všeč, samo na tem forumu jih sama nisem opazila. celo nasprotno, debate in nasveti se mi zdi zelo “na nivoju”, kot se reče, zato mi ni všeč, da nekdo “popljuva” takole malo povprek in celo hoče, da se nekateri ne bi javljali (to meni diši na cenzuro, lahko pa da sem samo čudna, ne vem, no).
Ko sem že pri dvojnih merilih, sem opazila še nekaj:
skitnica napisal:
> In ko smo že pri kurberaju, kdo pa od nas točno ve zakaj je do
> tega prišlo. Morda je to stara praksa ali pa obup ali karkoli.
> in končno kdo smo mi da lahko nekoga sodimo? Še vedno trdim da
> kdor nima pametnega nasveta naj tudi ne kritizira in predvsem
> žali. Ker ne vemo vzroka, ozadja, pogojev ki so botrovali
> nekemu dogodku.
no, zgoraj sem že citirala izjavo, da se ti žene, ki prenašajo svoje varalice, ne smilijo (kaj pa ga ne vržejo čez prag, praviš), ampak nam vsem polagaš na srce, naj ne sodimo in kritiziramo? kdo tu sodi in kritizira, samo to mi ni jasno.
Lina, kot je napisala katumba – tisto je bila debata in jaz sem povedala svoje mnenje. Ali kot je nekoč izjavila Svetlana Makarovič: če je ženska prvič pretepene, se mi smili. če je drugič, se je treba vprašat kaj je z nujo narobe, če je tretjič pa čisto prav ji je, še jaz bi pomagala. Grozna ženska, trdosrčna, surova……………ponavadi pa so take med prvimi, ki bi pomagale. Zakaj? Zato ker DEBATE IN OSEBNA RAZMIŠLANJA SO ENO, NASVETI IN POMOČ PA DRUGO.
VSAK NAJ SI SAM SLUŽI KRUH! DO PRVE PLAČE PA MU LAHKO DAM KOS KRUHA, DA NE CRKNE OD GLADA. ALI PA NE? ALI SO TUDI TO DVOJNA MERILA?
Jaz nisem žalila katombe in ni niti prosila za pomoč, sem se samo vključila v debato. Če bi pa kera prevarana, večkrat prevarana….prosila za nasvet in če bi ji hotela svetovat, bi ji isto rekla, samo na ZELO ZELO LEPŠI IN BOLJ PRIJAZEN NAČIN. Skušala bi ji isto dopovedat, samo bolj čustveno ker vem kako je če je nekdo ranjen.
Niso to dvojna merila ali dvoličnost. Je samo način in je način. Torej če kdo prosi za pomoč ali nasvet skušaj to na lep način, ne pa: Ja kaj si pa mislil-a, kako si lahko tako neumna……………..
Tudi tisti ki so plačani in poklicani zato (psihologi, psihiatri….) ne nadirajo svojih pacientov in jih ne žalijo in ponižujejo, čeprav točno vejo kaj in kje so grešili ampak jim na lep in prijazen način skušajo pomagati in jih pripeljati do tega, da na kar se da neboleč način sami spoznajo svoje zmote!
Ne vidimo in ne slišimo se, pa vendar s svojimi mnenji pošiljamo na ogled predvsem svojo podobo, s čim smo ta trenutek obremenjeni in še nismo prerasli.
Imamo svoja stališča, ki se nam zdijo edino pravilna, na izkušnje drugih, ki jih sami ne prepoznamo, pa se radi odzovemo pokroviteljsko.
Zlasti tisti na začetku duhovne poti radi poučujejo življenske resnice (seveda dobronamerno in po svojih izkušnjah, da ne bo kdo užaljen).
Vsak posameznik doživlja stvari na svoj način in v skladu s svojimi izkušnjami.
To je življenje.
Za primer vzemimo recimo nekaj sto ljudi, ki se ta trenutek vzpenjajo na Triglav po različnih poteh.
Le malo jih je na vrhu!
Najprej je treba gristi kolena, lahko uživamo v razgledu, lahko smo žejni, žuljavi, lahko uživamo v prijetni družbi, gledamo živali, tuhtamo o svoji kruti usodi, se jezimo, ko vidimo odvržene odpadke, veselimo se čiste hladne studenčnice, sedimo med cveticami in vohamo ruševje, pritiskamo na sprožilec, da se bomo lahko hvalili s slikami ali obujali z njimi prijetne vtise, se bojimo bližajoče nevihte, praznimo vsebino iz nahrbtnika v veselje sebi, prijateljev in kavk, meljemo po meliščih, se oprijemamo klinov, doživljamo stvarstvo kot da smo v svetišču…
Kakšne vtise s ture bomo hranili in kakšne hitro pozabili, je odvisno od nas.
Tako kot v življenju.