Konec zveze.
Hojla!
Čas bo zacelil rane, umisli si nek novi hobi, spremeni navade, izogibaj se krajev, kamor sta skupaj hodila, ostani psihično močen, moraš se sam potruditi, vem, da je to težko, ampak drugega ti ne preostane. Preberi si članek na spodnjem naslovu:
Veliko sreče! lep pozdrav, M
Žal mi je, da se je tako izteklo. Sicer pa je povsem normalno, da še razmišljate o njej, četudi sta se razšla. Tudi če se odnos fizično prekine, ostaja še nekaj časa čustveno-energijska vez s človekom, ki ne izgine kar od danes na jutri. Takšne vezi rabijo nekaj časa, da se prekinejo.
Poizkusite vsakič, ko razmišljate o punci, sprejeti dejstvo, da je vajin odnos sedaj končan. Predlagam, da si v prihodnjih mesecih vzamete dovolj časa zase, da v miru predelate pretekli odnos, “posrkate” iz njega dragocene izkušnje in modrost. Razločevati je treba med “neproduktivnim” razmišljanjem (npr. sanjarjenje, da bi bil odnos še vedno živ) in koristnim razmišljanjem (predelava in prebolevanje odnosa, kot se že zapisal).
Seveda se boste ob tem soočali tudi s težkimi občutki, bolečino, žalostjo …, tudi to so normalni občutki, ki spremljajo takšne procese, a verjemite, da ste dovolj močni, da boste to lahko prenesli.
Morda vam bo v pomoč tudi branje kakšne knjige o partnerskih odnosih ali ločitvah, žalosti … Morda vam bo v pomoč redno sproščanje ali družba prijateljev. Svetujem pa vam, da ne hitite v nov partnerski odnos le zato, da bi zapolnili praznino v sebi. Na dolgi rok se namreč pokaže, da je to v resnici slaba izbira – če gremo v nov odnos prej, preden starega dokončno predelamo.
Veliko notranje moči vam želim!
Hvala na nasvetih in dobrih željah.
Je kr malo lažje ko prebereš mnenja drugih.Ampak sam v tem trenutku res ne vidim izhoda. Trenutno nimam nobenih občutkov žalosti, mogoče malo razočaranje. Veliko pa razmišljam in tudi ko se spomnim na njo mi ni nič težje bi lahko rekel in vem da bo čez čas začelo prekleto boleti … Drugo kar me mori je misel na preselitev nazaj k staršem, nazaj v otroško sobo po 6letni samostojnosti. Jaz sem se namreč preselil 60 od domačega kraja. Jaz sicer imam svojo hišo v bližini njenega kraja, kjer sva pa nekoč živela preden sva se preselila k njej in vem da v tem trenutku tam ne morem živeti, saj me vse spominja na njo pa tudi prijateljev si tam nikoli nisem iskal.
prodat hiso, kupt neki novga nekje stran, zacet na novo….nikakor ne nazaj domov, ker mislim da se potem na nek nacin se bolj pocutis slabo, majhnega, nesposobnega….
ne vem….
kar jaz naredim je sledece: si vzamem teden, dva za stalno premlevanje, jokanje, spustim boelcino ven, se smilim sama sebi, sovrazim, ljubim, trpim, ….potem pa se vzamem v roke….nadzorujem misli, preberem kaksno knjigo, se prepricujem, da je tako boljse, da tisto pravo, lepse sele pride in da hvala bogu se je to zgodilo zdaj in ne kasneje z dvema frocoma in krediti…..
in potem zacnem ziveti svoje zivljenje…..najdem hobije, se zaposlim s kaksnimi drugimi zadevami, se grem kaj novega naucit – da zapolnis cas in da ne premisljujes….
in spoznas nove ljudi, nove energije, nove zgodbe….
verjamem da boli ko hudic, ampka scasoma je bolje…le verjeti je treba vase in v to, da nekje nekdo caka nate in je le se vprasanje casa kdaj se srecata…..
treba pa je najprej to preboleti in spustiti bolecino ven…in se ne vracati nazaj ali v spomine….vsaj ne se zdaj….
in vedeti da je predvsem veliko bolje, da se je to zgodilo zdaj in ne prepozno, saj ocitno ni bilo to to….
vso sreco in pogum!!!!
lp
seveda mi lahko pises in sicer na: [email protected], ce zelis in ce je bilo to namenjeno meni…:))
drugace pa vem ja, cas pa v takih zadevah vedno tece prepocasi….ampak enkrat se zbudis in ugotovis, da cel dan nisi niti pomislil na to in da si ocitno na pravi poti….
lp
