Pred nekaj meseci sem dokončala sedmo stopnjo izobrazbe. V svojem poklicu nisem nikoli delala, čeprav si želim. Pred mesecem sem ostala brez službe. Zmenila sva se, da se zaposlim pri njemu v manjšem podjetju in iščem primerno zaposlitev. Sedaj se mi je ponudila priložnost da opravim pripravništvo za dokončano peto stopnjo. Nisem si mislila da bo tako proti jaz pa se bojim da bi ostala soma saj nikoli ne veš kdaj mala podjetja zaidejo v krizo in lahko ostaneva oba brez prihodkov. Imava enega otroka. Kaj bi vi naredili na mojem mestu.

Nič ni za narediti iz strahu, pa zaradi skrbi, ampak je za upoštevat, kaj te pritegne in kaj ti zdrava pamet reče. To je osnova, na njej pa dograjuješ….Kar se želja tiče, poslušaj sebe, ker boš ti tista, ki se boš soočala s službo, ne mož. On ti lahko poda samo argumente, ki jih preučiš in šele potem ukrepaš. Tole razliko moramo razumet: Želje drug drugega so v partnerskem odnosu za upoštevat v okviru možnosti, na službeno področje pa želje ne sodijo, tu operiramo z argumenti. Če so privlečeni za lase, jih pač ovržemo.

naredi po svoje.