Pozdravljeni vsi skupaj,

Prosila bi za eno mnenje, ker bi rada razumela svojega prijatelja s čustvi neobremenjene strani.

Zgodba je taka:
Spoznala sva se pred štirimi leti v Parizu. Jaz od tu, on iz Severne Nemčije, nemec. Takrat sva si izmenjala emaile, in približno pol leta ohranjala stike samo preko emaila, telefonskih pogovorov, MSN pogovorov in lahko rečem, da sva v tem času imela čas spoznavati drug drugega, kot se je mogoče spoznavati preko interneta, zaupala sva si vse mogoče, in potem je prišlo do večkratnih obiskov, večkrat je prišel v Slovenijo, spoznal moje otroke, jaz bila pri njemu, spoznala njegove otroke, lansko leto sva skupaj z najinimi otroki preživela nepozabnih 9 dni na jadranski obali, vsi smo res uživali med seboj . Preden sva se spoznala, sem Jaz bila ločena že dve leti, še vedno samska, on tudi ločen že 5 let, pa že v dolgoletni zvezi (2 leti ) z žensko mojih let (33) , vendar z njo nima otrok. Med nama nikoli ni bilo ničesar več kot topel objem, stisk roke in poljub, strasten, pa vendar… sama nisem želela več, ker je on v zvezi. On je to vedno spoštoval! Ko sta mi v prometni nesreči pred dvemi leti in pol umrli mami in teta, je prišel k meni za cel teden, in mi bil res tisti pravi prijatelj. Zaupava si vse mogoče, od A do Ž predebatirava, in najbolj mi je všeč to zaupanje in iskrenost, ki jo imava. Oba to ceniva, ker veva, da je to dandanes res težko najti. Med nama se tudi iskri, želje so postale vse večje in večje, priznam, da če bi bil samski, bi naredila vse, da bi postal moj. Kot moški ima vse, kar sem si vedno želela od moškega. Oba sva se tudi drug drugemu že pred kakim letom in pol izpovedala, da se imava rada, in da se tudi privlačiva in da se želiva, od takrat , ko, sva si to priznala, najino prijateljstvo samo še raste. Lahko rečem, da med nama ni nikoli bilo skrivnosti. Naj povem, da ženska, s katero je v razmerju, živi v Angliji, ( da sta leto dni živela skupaj, da se je lansko leto februarja preselila nazaj v Anglijo, in da je bila šele letos Januarja in Februarja pri njemu v Nemčiji, da sta v Aprilu preživela lepe počitnice na Dunaju, in da je bilo med nama do teh počitnic vse ok-normalno, pogovori, tel.klici, zaupanje, klepet, itd, po Dunaju pa se je vse močno spremenilo. Naj povem, da sem jaz njegovo zvezo že zdavnaj sprejela, da je tako, kot pač je, in vem, da ima on to žensko res rad! Kar zaiskri se mu v očeh, ko govoriva o njej . Nisem se hotela spolno zapletati z njim ( pa ne da si tega ne bi želela ), ker mi najino prijateljstvo pomeni res veliko. OGROMNO!!!! A od Dunaja naprej, ko sta bila skupaj na počitnicah, se je zaprl vase, hotel imeti čas in prosil za razumevanje . Vedno je imel moje razumevanje in spoštovanje, tudi sedaj. Povedala sem mu samo, da spoštujem njegove želje, da se na njegovo željo umikam, in da sem tu, ko in če se bo odločil, da pride nazaj v najino prijateljstvo. Edina vez med nama so ostali kratki sms-i, na katerega pa vedno odgovori. Med tem časom sem praznovala tudi rojstni dan, na katerega je pozabil.Namenoma ali ne, ne vem. Bolelo je ko hudič. Prejšnji teden sem mu poslala čokoladice , ki jih strastno obožuje, z nežno vizitko in par besed o prijateljstvu, nič drugega. V četrtek mi je v zahvalo poslal email, v katerem se mi zahvaljuje za darilo in pozornost, in da jaz za vedno ostajam v njegovem srcu kot prijateljica, in da upa, da tudi on ostaja v mojem. Nisem nič odgovarjala na ta email, v soboto sem mu samo poslala sms, kako izgleda njegov vikend, ni bilo odgovora, in šele v nedeljo zgodaj zjutraj mi je poslal sms, da je njegov vikend zanič, ker končuje dolgoletno zvezo z njegovo žensko, da ne ve, ali si tega želi ali ne, in da ne mara končevati neke zveze na daljavo, ker nje pač ni tam, da bi se pogovorila iz oči v oči.A da tako, kot je bilo zadnje leto, tudi ne gre več naprej. O tem sva se prej že velikokrat pogovarjala, tako da sem mu sedaj samo odgovorila , da sem šokirana, da je vse skupaj izgledalo res lepo, in da sem tu, če me potrebuje. Odgovora na to ni bilo! V nedeljo pozno zvečer mi je poslal sms, da sta še vedno v kontaktu, in da še vedno ne ve, kaj in kako. Odgovorila sem mu samo, da verujem v njega, in da vem, da se bo pravilno odločil, in še enkrat sem poudarila, da če me potrebuje, ve , kje me najde. Od takrat ne duha ne sluha od njega, jaz pa ga pustim tudi pri miru. Iz preteklosti vem, da je vedno prišel k mani po nasvet, pa najsi je to bil poslovni, osebni, …za otroke, za bivšo ženo…no…karkoli…Sedaj ni prišel po nasvet, in jaz mu ga tudi nisem dajala. Kaj lahko pričakujem? Ga izgubljam kot prijatelja? Naj povem, da nama je bilo že takrat jasno, in da sva neštetokrat drug drugemu rekla ( kot bi se drug drugega prepričevala v to ), da med nama zveza ni mogoča, ker sva oba pregloboko zakopana v svojih domovinah: služba in otroci. On ne bi nikdar zapustil Nemčije in svojih otrok, katere redno videva vsak drugi vikend in dvakrat na teden vmes ( pon. in sreda popoldne ) , jaz pa ne svojega doma, predvsem ne zaradi otrok, ki tu odraščajo, in imajo tu redni stik s svojim očetom. A vseeno: njegov sms me je totalno šokiral, v meni vre vprašanj, dvomov, a najbolj zastrašujoč je ta, da ga izgubljam kot prijatelja. V kontaktu nisva že skoraj dva meseca, kar je zastrašujoče, ker pretekla 4 leta nikoli ni preteklo toliko časa. Mogoče kak teden, če je bil odsoten, pa še to je našel način, da je zbrskal internet, in da mi je poslal kratke besede. Sedaj nič. POZABIL je na moj rojstni dan, prej tega nikoli ni bilo. Oba imava rada na roko pisana pisma, ( vsak mesec je prišel kak pisem v moj nabiralnik, in vsak mesec sem kakšnega poslala, in preko teh pisem je potekala res posebna komunikacija med nama, izrečeno je bilo veliko zaupnih besed, misli in želja, res globokih in iskrenih, in ko sva skupaj, ali ko govoriva po telefonu, teh pisem nikoli ne omenjava, ker so nekaj res posebnega ), nazadnje sem jaz poslala pismo, a preteklo je že drugi mesec, odgovora na tisto pismo še nisem prejela. Lahko rečem, da, poleg emailov, je v najini zbirki zelo veliko na roko napisanih pisem, ki so meni še posebej dragocena in jih hranim. Njegova in fotokopije mojih poslanih njemu. Skratka: bojim se drezati v njega, bojim se ga vprašati, v emailu mi je lepo napisal, da ostajam v njegovem srcu prijateljica, a njegova dejanja sedaj kažejo na vse kaj drugega. Vedno se mi je zdel moški, ki je svoje besede, in obljube podkrepil z dejanji, nikoli do sedaj, se mi ni zdel šibak, vedno je povedal in pokazal kar je mislil, sedaj pa to. Zakaj?

Hvala vsem za vaša videnja na to!

Lepo pozdravljena!
Po moje je človek zmeden in je tudi zaljubljena v Vas!Sedaj je pa v dilemi,če bo zgubil tisto ženo ki jo ima sedaj,ne bo imel ženske ob sebi in bo jo moral iskati,druga možnost ste pa Vi,ki pa ste njegova prijateljica in po moje tudi zanj najbolj vroča možnost,kar se tiče ženske.Seveda tukaj so okoliščine,ki ga verjetno begajo in mu ne pustijo do Vas in Vaše ljubezni ….
Na Vas 100% ni pozabil,dajte mu samo še čas!Čeprav je dva meseca že kar dolga doba in tudi vem da trpite,ampak bodite potrpežljivi.Napišite mu kakšen sms o tem kako se ima….mogoče vam bo odgovoril.
Mogoče Vas je našel pri tem,ko je rabil tolažbo,ki pa od žene je ni dobil.Lahko je imel krizo iz katere si ni mogel pomagati kot pa le z Vami….Lahko je sedaj zopet na konju in ste mu bili Vi kot opora,ki pa jo je sedaj zavrgel:(
Se opravičujem za bolj krute besede,bila so samo predvidevanja in primeri,ki pa se tudi žal dogajajo:(
Želim Vama,da bosta čimprej našla stik in mogoče tudi skupno ljubezen:)!
LP

Glede na to, da ima on toliko zvez na daljavo, je to verjetno clovek, ki se izogiba resnim zvezam. Ljudje nam s svojim ravnanjem z nami kazejo, kaj cutijo do nas. Glede na to, kako se vede do tebe, mu ti verjetno pomenis precej manj kot pa on tebi.
Zveze na daljavo so zelo zapletene in se vecinoma ne obnesejo, ker je pretezko. Ne zdi se mi, da bi se od vaju eden ali drugi rad preselil. Pa se ena nevarnost je pri teh zvezah, ki si ji ti popolnoma podlegla – na daljavo je cloveka zelo tezko zares poznati in spoznati. Biti z njim vsak dan in z njim deliti vsakodnevne tezave ali pa ga videti enkrat ali dvakrat na leto na pocitnicah sta dve popolnoma razlicni stvari. Bojim se, da si zaljubljena bolj ali manj v svojo idejo o njem, pri kateri je veliko tvoje domisljije. Realnost je drugacna. Glede na to, kako se vede do tebe, mislim, da si vseh teh roznatih misli ne zasluzi. Poglej ga, kakrsen je v resnici.

Naarcissa!
Tvoja zaljubljenost je še v polnem zamahu,ker nimaš realne podlage.Si čustvena oseba,ki rada prisluhne in ob enem pričakuje tudi,da bi imela sama kaj od tega.Vedno si mu bila za oporo,ko te je rabil na vseh področjih življenja.Zdaj pa nekako pričakuješ,ko je prišlo do razdrtja zveze z angležinjo,da bi ta tvoj prijatelj postal kaj več.Ironično je,da ga nekje v podzavesti čakaš že 4 leta,zdaj,ko bi ga lahko “imela”zase,je pa poniknil.
Na daljavo bi vse skupaj težko zdržalo.To je isto,kot,da bi rožce na balkonu zalila samo enkrat čez poletje,sonce pa bi žgalo na njih-one pa brez vode.Je konec z njimi in isto je s takšnimi ljubeznimi,ki delujejo samo na daljavo.
Postavi se na realna tla in se ozri okoli sebe,kjer je sigurno v bližini še kakšen potencialni kandidat.
Še se ti ta nemec oglasi,še vedno lahko z njim komentiraš in razglabljaš stvari,ampak preveč čustveno se pa ne ogrevaj,da ne boš brezveze pregorela za prazen nič.
Upam,da bo še vse v redu in strinjam se s predhodnico,ki pravi,da ne živiš vsak dan z njim in ne veš vsega o njem.To je slika,ki jo vidiš ti,morda je pa resnica precej drugačna in se niti ne bi mogla tako ujeti z njim,kot bi si želela.
LP!

Ojla!

Kakšna nenavadna in kako lepa ljubezenska zgodba se ti je zgodila!

Čeprav nista postala pravi par, si se na tega moškega – prijatelja navezala tako kot da bi bila par. Zdaj ga pogrešaš, kot da je bil tvoj moški. In na neki ravni je to bil. Vse si mu zaupala, nekaj let ti je bil najbližji človek.

Kaj storiti na tvojem mestu?

Moj predlog je počakati in pustiti stvarem, da grejo svojo pot. On ve, kako ti čutiš in da bi rada imela z njim resno razmerje. Vendar mora urediti svoje življenje in premisliti, ali si tudi on tega želi in kako se organizirati, da sta lahko par. Morda se bo odločil zate, morda ne. Če pa razčiščuje s sedanjo partnerko, je to znak, da se je odločil za večje spremembe v življenju in da bo morda čez nekaj časa prost – bo ustvaril pogoje za novo zvezo. Ni pa nujno, da jo bo ustvarjal s tabo (zaradi velike razdalje in ovir med vama).

Tudi če se bo odločil za življenje brez tebe, si v tem razmerju veliko pridobila. Zdaj veš, kaj najbolj potrebuješ v odnosu z moškim: veliko odkritost, prijateljstvo, podporo in medsebojno zaupanje. To je čudovita izkušnja! Če ostaneš sama, boš zdaj veliko lažje našla novega primernega partnerja.

Lep pozdrav!

Obrni pozornost z njega ( zakaj je ali ni storil tega ali onega) nase. Ker v bistvu je težava v tebi. Gojila si previsoka pričakovanja, skoraj pravljična, kako bo neulovljivec nekega dne tvoj.
Sestopi na trdna tla, ne oklepaj se iluzij o ‘prijateljstvu’, poišči si nekoga v svojem okolju in končno nehaj sanjariti in začni živeti.

Hoi hoi,

včeraj zvečer mi je poslal sms, da sta s svojo Angležinjo na poti, da si ohranita razmerje, in da začneta več vlagati v vse skupaj. Za mene je bilo to znamenje, da se umaknem, dokončno. On je začel, jaz bom dokončala. Napisala bom samo eno lepo poslovilno pismo, brez obtoževanj, nič.

Moje življenje mora tudi iti naprej, pa ne bo šlo, če bom upala in čakala. Sem tudi samo ženska, s čustvi, hotenji in polno energije za življenje.

Gremo naprej!!!

Hvala vam za vaše poglede, moram reči, da mi je zelo pomagalo. Hvala vam.

Vsem en lep sončen dan. Upam, da se tudi sonce prikaže na našo stran Alp.

Naarcisaa

Poskusi brez pisma.

Pismo je le izgovor in novo upanje. Spodobi se, da človek odgovori na srčno dobre želje.

In predvsem se pogovori s sabo. To ni prijateljstvo. Pasal vama je občutek, nekje je oseba… ??? odgovor veš ti, nista pa ne eden ne drugi pripravljena resnično zaživeti.

Zadnji del pisma je sama resnica, v prvem se pa ne strinjam s tabo. Pismo ni izgovor za novo upanje, ampak je konec. V njem sem se poslovila, in mu točno povedala, da naj me ne išče. Zaželela veliko sreče, in to je to!

Sama vem, da ne bi nikoli mogla ga pustiti oditi kar tako, da kar izginem.
Sem pa človek, ko enkrat reče dost, je dost, ko je konec, je konec.

Sem dobro premislila!!!

Naarcisaa