kdo sem jaz
Prav to se danes sprasujem-kot ze tolikokrat doslej.Sedaj bi moral žurat z kolegi,pa se mi ne da.
Pejdi v druzbo,bodi aktiven,sportaj,trudi se v sluzbi,to ti filajo v glavo psihologi.Kaj pa ce ti niti to ni vec dovolj,kaj bi pa potem pocel,da bi zacutil vsaj neko zadovoljstvo?Pojma nimam-mogoce premalo cenim to kar sem dosegel in prevec hrepenim po tistem cesar nimam.
Ce sem se hotel resiti propada sem se moral spremeniti.Saj sem tudi se,kajti z mojo nezno,romanticno duso in z mojim misljenjem se ne bi nikdar resil depresije.Postal sem borec,v sluzbi ,v sportu,povsod.
Kaj ti pa drugega sploh ostane v tem casu,ko te enostavno pozrejo,ce se jim ne postavis po robu.
Ampak ne vem jaz cutim ,da sem drugacen,da sem se zmeraj nekje globoko v dusi tisti clovek,ki je nekoc imel rad tihe pogovore ,razumevajoce,ki je znal prisluhniti drugemu,ki je jemal sport bolj iz potrebe po druzenju,gibanju,ne pa zaradi neke potrebe dokazovati se da si boljsi kot drugi.
Kaj pa vem-zdi se mi da mnogokrat delam cisto nekaj drugega,kar v resnici cutim.
Po pravici trenutno sem sit tega moskega sveta,hvaljenja z raznimi dosezki,dokazovanja kdo ima prav…
Saj vem kaj mi trenutno manjka…ampak kaj ko tezko se komu zaupam(kateri).
Mogoce bi moral tudi jaz priti k vam..
Iz zapisanega veje neizpolnjenost. Kje pa iščeš izpolnjenost? Materialni svet ti je enostavno ne more nuditi, ker ni temu namenjen. Namenjen je igranju vlog, s pomočjo le-teh doživimo lekcije, s pomočjo lekcij se končno enkrat ozremo vase! Pri obratu navznoter si ogledamo duhovni svet, svoja prostranstva, ki edina nudijo izpolnitev, ko znamo sebe polo izraziti navzven.
Življenja ne smemo gledati tako kot nam ga drugi hočejo prikazat, nič od tega kar si napisal ti ni treba bit, NIKOLI ne igraj TE IGRE, ker ti bo igra kmalu začela presedat, ostani tak kot si in počni tisto kar ti je všeč, bodi prepričan da delaš prav, predvsem pa da si lahko to kar si.
“Become who you are and not who you were”
Preizkušeno in na dolgi rok ZELO učinkovito predvsem zate. To da si sebe opisal kot borca je zelo pozitivno, samo negativni predznak si dodal tej besedi in nič ni narobe če si borec, če se tako počutiš, če ti je to všeč, bodi borec!!!! Borec je lahko vsak, tudi romantičen, sočuten človek, ki ima šport le zato da se lahko druži z drugimi.
Srečno!
Človek,ki ne živi svojega življenja,svojega tudi čutiti ne more.
Zato pa toliko zablod vseh vrst,ker ne spoštujemo svoih življenj.
Antidepresivi…..človek postane kot zombi.
Vsaka prisila,okvirji družbe in standardi….nam uničujejo tisto,kar je naravno in tisto,kar nas bi lahko osrečevalo.
Kaj imaš od tega,da se nekaj dokazuješ in ven mečeš?Če tudi kolajno dobiš,kaj ti bo?Ti pa nisi srečen…….,ker ti veliko drugih stvari manjka,ki so bolj preproste in človeka dejansko bolj izpopolnjujejo.
Še to,s tabo ni nič narobe,le čutiš,da vse tisto,kar ceniš ti in kar tebi veliko pomeni,drugi ne opazijo in tega ne spoštujejo.
Vse mora biti borbeno naravnano,potem pa nekaj veljaš-to imaš vcepljeno v glavo,zato pa si se oddaljil toliko od “sebe”.
Energetsko si strošen naokoli in zato si tako nezadovoljen sam s sabo.
Ko boš postal ti-“TI”,ti bo lažje.Le sestaviti se moraš,pa bo šlo.
Čao!
Spoštovana Živa, niti pomislila nisem na to možnost, zelo, zelo mi je žal, če je bilo tako razumljeno.
Rada prebiram ta forum, čeprav se običajno v odgovore ne vključujem. Včasih pa me kar zanese.
Zahvaljujem se vam, ker ste me opozorili na mojo netaktnost, bom v bodoče bolj previdna.
Morebitnim prizadetim se vljudno opravičujem.
Veronika
Res žalostno,da se moramo toliko pretvarjati. Ne vem zakaj se hočemo vsi nekaj dokazovati in biti boljši od drugih?
Če mene vprašaš,si idealen moški.Rad poslušaš,znaš se pogovarjati,tega pa je v tem času premalo,sploh med partnerji.
Molče gremo eden mimo drugega,polni svojih težav,vsak se sramuje svojih težav,da le ne bi drugi za to zvedeli.
marc napisal:
Pojma
> nimam-mogoce premalo cenim to kar sem dosegel in prevec
> hrepenim po tistem cesar nimam.
> Ampak ne vem jaz cutim ,da sem drugacen,da sem se zmeraj nekje
> globoko v dusi tisti clovek,ki je nekoc imel rad tihe pogovore
> ,razumevajoce,ki je znal prisluhniti drugemu,
> Kaj pa vem-zdi se mi da mnogokrat delam cisto nekaj drugega,kar
> v resnici cutim.
> Saj vem kaj mi trenutno manjka…ampak kaj ko tezko se komu
> zaupam(kateri).
Tudi sam bi se lahko podpisal pod te vrstice, ker sem se enako kot marc vprašal “kdo sem jaz”
Vendar sem se odločil, da zopet postanem jaz, to kar sem v resnici bil in sem. Želim si ljubezni, romantične nežnosti, nedeljske sprehode v naravo, želim dajat in sprejemat ljubezen, to kar sem nekoč že imel, pa žal zaradi velike oddaljenosti kilometrov izgubil. Ob tem prebiranju vrstic me je najbolj presenetila moja najboljša prijateljica, ker sem spoznal, da me v resnici, v srcu sploh ne pozna. Ali smo res že tako globoko zabredli, da se večno pretvarjamo, da smo drugačni, da vedno poskušamo ugoditi drugim, svoja čustva pa zanemarjamo? Marc vedi, da nisi osamljen primer, več nas je takih z enakim mišljenjem, ampak tudi tebi bo uspelo, kakor tudi sam upam, da mi bo uspelo, da postanem in ostanem to, kar v resnici sem.
Gospa Veronika.
Ne vem na kaj ste mislili,ko ste objavljali 2 leti staro zgodbo,ki s sedanjostjo nima prav dosti zveze,ampak ocitno niste nic mislili.
Koga zanimajo tisti odgovori izpred tolko casa..
Drugic rajsi 3x PREMISLITE preden greste kaj takega objavljat.
Mi je prav zal,ker vem,da ste naredili ze mnogo dobrega za ljudi,ampak,saj je prav smesno,da grem jaz nekaj pisat o nas ,ki pac malo drugace gledamo na zivljenje,imamo drugacne poglede,pa se mi se tle zgodi to..
Mislim ..ne mores verjeti..
Pa saj sem ze O.K…le skoda zaradi Zive………
Če si s tem na koncu mislu name-kar se mene tiče ni nč narobe, jaz grem komot na pijačko s tabo ali Veroniko 🙂
Mi je pa ta situacija šolski primer, kako se vsakemu od nas (lahko)mimogrede,nehote zalomi.
To je pač življenje.
Pa bi blo škoda če bi se zdaj zaustavljali ob tem-gremo raje novim dogodivščinam naproti.
Srečno na poti.
Tudi sama sem se in se še vprašam, kdo sem jaz. Pri odkrivanju določenih lastnosti in prepoznavanju sama sebe mi je zelo pomagala knjiga OD ČUSTVENE INTELIGENCE DO MODROSTI SRCA, ki ti jo zelo priporočam. Berem jo počasi in poskušam razmišljati o prebranih zadevah.
Upam, da bo tudi tebi v pomoč. lep pozdrav.
S katerega konca pa sta?
Jaz vaju rade volje povabim na pijačo na Primorsko, če bi vama to ustrezalo, ali pa v Ljubljano ali kamorkoli, kjer bi bilo vsem trem prav.
Bi lahko kontaktirali po mailu?
Prijetno živahen dan obema.
Pomembno vprašanje ste izpostavili “Kdo sem jaz?” Odgovor na to mora vsakdo od nas najti sami, lahko pa so nam pri tem v pomoč knjige, meditacija, delavnice … Raziskovanje sebe pomeni tudi spoznavanje svojih notranjih potenicalov in poslanstva (s kakšnim namenom smo “poslani” na svet).
Ko se tudi v življenju trudimo živeti tako, kot notranje prepoznavamo, da je prav, nas to dela zares srečne in izpolnjene, ne glede na to, kaj si o tem mislijo drugi, kaj oni pričakujejo od nas in podobno. Zato velja slediti svojemu notranjemu glasu vesti, ki nas usmerja po poti rasti in modrosti.
Iskren pozdrav vsem iskalcem 🙂