Lep pozdrav!

Zadnje čase se kar veliko ukvarjam z naslovnim vprašanjem, predvsem, kar se službe tiče…Med starejšimi sodelavci je vse več govora, da jih mladi ne spoštujemo-upamo se postaviti zase, upamo si izražati jezo, izražati svoje mnenje (to je moja osebna ocena). Sama imam o vsem zelo mešane občutke, ki me begajo? Ali res moram spoštovati starejše samo zato, ker so starejši od mene? Ali moram starejšega spoštovati tudi če on ne spoštuje mene?
Kar se tiče specifično delovnega mesta pa tole…Od mlajših delavcev se pričakuje, da bojo v podjetju, kateremkoli že punčke za vse. Starejši sedijo, mlajši delajo (plačani smo pa vsi isto). Razumem, da potrebujem čimveč izkušenj in strokovnega znanja, vendar za to potrebujem tudi izkušenega sodelavca, da mi pri tem pomaga. In seveda, da mi je za zgled…
Nočem, da me vidite kot nekoga, ki je len in se mu ne da delati…zelo rada imam svojo službo, vendar me moti, če moram delati tudi dela, ki niso moja oziroma razjezi me, če vidim nekoga, ki pride v službo sedet.
Tudi pri sebi sem iskala razlog za svoje nezadovoljstvo in sem ugotovila, da sem bila vedno bolj uporniška…in jezilo me je to, da moram nekaj naredit samo zato, ker so starši tako rekli(samo so pa delali drugače). Očitno imam še vedno nekje problem z avtoriteto…
Zelo bom vesela vaših razmišljanj, tako starejših kot mlajših…Upam, da bom tako uspela malo ozavestit ta svoj problem(čič).

Lep pozdrav,
Janja.

kdor mene spoštuje tudi jaz njega spoštujem! če meni kdo naredi krivico, ali se brezveze zdere name ali me česa brezveze obtoži, grem nazaj v napad in je spoštovanja konec. kar se pa službe tiče… jest se zelo dobro razumem z računovodkinjo, je vedno vedno zelo prijazna, vedno mi priskoči na pomoč če kaj rabim, če se kaj zmotim pa ne znam popraviti, zato jo tudi spoštujem in sem prevzela od nje eno manjše delo in ga v zahvalo in dobro voljo vsak dan opravim namesto nje.

Ker sem bila doma tako vzgajana, avtomatsko starejše spoštujem. V službi imamo kar dobre odnose, je pa čutit včasih tisto “kaj pa ti veš” samo zato ker sem najmlajša. Na živce mi je šlo ker doma nisem nikoli smela povedati svojega mnenja samo zato ker sem “mulc”, zato se zelo trudim da moji otroci ne bi imeli tega občutka

Strinjam se, da se danes starejsi spostujejo manj, kot so se vcasih. Vendar si morata za spostovanje prizadevati obe strani. Spostovanja si ne zasluzis le zato, ker si starejsi, temvec ker tudi sam dajes spostovanje. Strinjam se z izrekom Svetlane Makarovic: “Ce si celo zivljenje butelj, si potem, ko si star, pac star butelj.”

Spoštujem tiste, ki si po mojem občutku in kriterijih spoštovanje zaslužijo. Leta pri tem niso važna.

Spoštovanje si je potrebno zaslužiti, ne zahtevati.

Se strinjam. Spoštovanje si je treba zaslužiti, leta pri tem niso važna. Nekoga, ki je nesramen ali zahrbten nihče ne spoštuje, kvečjemu se ga nekateri bojijo oz. ga ne marajo.
Sploh pa naj starejši s svojim spoštljivim odnosom obnašanja učijo mlajše in ne obratno.

tako je tudi pri nas,Starejše samo drek mešajo in sedijo kot mile Jerce, da mi ni jasno kako jih ni sram vzeti celo plačo za 3 ure dela na dan.

Se mi zdi, da imaš zelo zdrav odnos do strarejših. Spoštuješ jih in spoštuješ tudi sebe, ko praviš, da se upaš postaviti zase, izraziti jezo, svoje mnenje. Če vsega tega ne bi bilo, ne bi bilo spoštovanja, ampak eno veliko klečeplazenje.

Opažam nekaj: starejši delavci nekako predvidevajo, da že s svojo prisotnostjo dovolj dajo podjetju in da so se že v preteklosti dovolj nadelali zanj. Res da lahko z leti upade storilnost, so počasnejši, kar pa ne pomeni, da si lahko sami določijo, da v delovnem času delajo le nekaj ur, ostalo pa preždijo.

Satrostna meja za upokojitev se sicer podaljšuje, toda ko pride, si vsak sam lahko določa, kaj bo delal ali če sploh kaj.

pri nas tudi pravijo, da naj mlade delajo one so se nadelale “za podjetje”!!

Meni gre ,kar na smeh ,ko to slišim. Za podjetje? sploh ni res- delale so za sebe in svoj žep. Pa še prosile so za sprejem na delovno mesto.
Jaz se obnašam zelo obzirno do starejših kolegic se pa ne strinjam z njimi glede lenarjenja.

ja to mi je pa full znano..tut pri nas je tako, da se hočejo starejše ženske neki predstavljat, kolk so naredile za firmo…in skoz samo sedijo delat pa mormo mladi…ampak zadnjič mi je prikepelo… sem povedala svoje, da enako dobim plačo kot vse ostale, in vse smo v službi zato, da delamo…če pa keri ni za delo pa naj gre domov..js namesto drugih ne bom delala, pa naj bo stara al pa mlada….

Draga Janja,

menim, da vsak človek zasluži spoštovanje, preprosto zato, ker je človeško bitje. Spoštovati drugega pomeni spoštovati njegovi pravi jaz in s tem izvor prave ljubezni in modrosti v njem. Prav tako je pomembno samospoštovanje, torej spoštovanje samega sebe.

Seveda danes zelo pogosto spoštovanje drugih pogojujemo z najrazličnejšimi dejavniki, npr. lepoto, izobrazbo, statusom, simpatijo, starostjo (spoštujem tiste, ki so mi všeč, ne spoštujem tistih, ki so mi zoprni, spoštujem tiste, ki so premožni, ne pa revnih, spoštujem univerzitetno izobražene ljudi, ne pa tistih z osnovno šolo …). Prav tako pogojujemo spoštovanje samega sebe: spoštujem sem, kadar naredim kaj dobrega, ne spoštujem se, če se zmotim in podobno. Zaradi pogojevanja spoštovanja sebe in drugih imamo v resnici toliko težav s samozavestjo in z odnosi z drugimi ljudmi.

Seveda spoštovanje drugega ne pomeni, da se z njim vedno strinjamo ali da odobravamo vse, kar naredi. Sploh ne, toda znamo razločiti med osebo in njenimi lastnostmi, med osebo in njenimi dejanji. Mislim, da je pravilna naravnava takšna, da spoštujemo sebe in vse ljudi, ne glede na to, kako se oni odzivajo do nas. Seveda pa po potrebi svoje spoštovanje zaščitimo pred obnašanjem drugih, tako da postavimo ustrezno mejo oz. ne dovolimo, da drugi ravnajo z nami tako, kot se jim zljubi. Če se postavimo zase in upamo izraziti svoje mnenje ali jezo, to še ne pomeni, da drugega ne spoštujemo. Morda vaši sodelavci spoštovanje narobe razumejo – morda mislijo, da če nekoga spoštuješ, si potem ponižen in se nič ne upaš reči ali narediti.

Zdi se mi prav, da spoštujemo starejše od sebe, a ne zato, ker so starejši, temveč zato, ker so ljudje. In da spoštujemo tudi mlajše od sebe, a ne zato, ker so mlajši, temveč zato, ker so ljudje. Starejši, mlajši – to je že pogojevanje in rangiranje ljudi na osnovi starosti. Drugič pa vzamemo za rangiranje lepoto, izobrazbo, finančno premoženje … Takšno vedenje nas v resnici ločuje od drugih in podžiga primerjanje in tekmovalnost. To pa ni tisto, po čemer v odnosih v resnici hrepenimo.

V podjetju pa naj bi vsi delali po svojih najboljših močeh in to, da je nekdo starejši, še ne pomeni, da lahko zato sedi in ne dela. Predlagam, da še naprej odgovorno opravljate svoje delo, drugim pa prepustite njihovo delo – če je potrebno, jim tudi prijazno povejte, da niste pripravljeni opravljati dela namesto njih. Ne dovolite, da manipulirajo z vami, češ jaz sem starejši, spoštuj me in delaj še namesto mene. Zdravo uporništvo je vedno dobrodošlo, energija jeze pa vam v tem primeru pomaga, da zaščitite sebe (svoje samospoštovanje) in v odnosu postavite ustrezno mejo!

Lepo vas pozdravljam!