Prosim, povejte mi!!!
Po petih mesecih nobenih stikov, nobenih telefonov, ničesar, si ga še vedno želim nazaj… Zakaj, v čem je fora? nisva za skupaj, ker imava popolnoma različne poglede na svet, to sem si razčistila. ko pa ga vidim, pridejo na dan vsa čustva, ki sem jih imela do njega… rada, srčno rada bi ga prebolela, pa srce ne pusti… vem, razumsko vem, da si zaslužim boljšega moškega ob sebi (ne bom razlagala-zgodbice, med nama, ki same po sebi kričijo, da se nisem spoštovala ko sem bila z njim), vendar moj srček ne pusti… kaj naj še naredim, da bo končno konec?? nisva bila dolgo skupaj-eno leto. sedaj bi že morala počasi pozabit… želim si pozabit, želim, srčno si želim nekoga novega v mojem življenju…
mislite, da je še vedno neka energijska povezanost al kaj, da se noče ta stvar prekinit??
hvala vnaprej za vsa mnenja, pa s sončkom obsijane pomladne dni vam želim!
Ni energijska povezanost.
Najbrž je tole: Tipa si očitno imela preveč rada. Izgleda, da si preveč računala nanj, imela si prevelika pričakovanja. Če je partner primeren, so seveda tudi taka velika pričakovanja popolnoma na mestu.
Če pa partner ni čisto pravi, potem je kriza.
No očitno sta to že ugotovila in šla narazen, ampak pričakovanja, ki so ostala nepotešena, pa še kar čakajo….
Tko je pač, ko se nekaj neha. Redkokdaj mine brez bolečin. Če bolečin ni, to ne pomeni nič drugega, kot da tudi sreče ni bilo.
Sej, počasi bo minilo. Tko kot vse 🙂
Iz lastnih izkušenj: Ko boš spoznala pravega, bo ta preteklost. Stresla se boš ob pomisli, da si bila lahko z njim glede na to, da se ob tem nisi spoštovala.
Glede na tvoje zavedanje, da nista bila za skupaj, ne bi rekla, da je to, kar čutiš, energijska povezanost. Mislim, da je to osamljenost.
Odpri oči in srce, pa bo kmalu tu nekdo ob katerem ne boš več pomislila na prejšnjega. Upam.
Veliko sreče!
Pusti času svoj čas. Misli na stvari, ki so te pri njemu bremenile, ob katerih se nisi uredu počutila…Nekako našo varovalo v glavi je, da se ponavadi ležje in hitreje otresemo in pozabimo na grde stvari, v spominu pa nam ostanejo lepše, prijetnejše. Ti se najbrž svojega nesojenega še vedno spominjaš bolj iz dobre plat kot pa iz tiste slage- si napisala, da nista za skupaj, imata drugačne poglede na svet. Misli na to, kako bi z njim živela, če bi rinila vsak v svojo smer, imela drugačne prioritete, načine razmišljanja…Sčasoma bo nad temi čustvi prevladal razum, takrat se boš najbrž čudila, kako si si lahko kdaj sploh zamišljala biti s takim tipom. No, to je vsaj moj vidik…Jaz sem potrebovala po 4,5 leta veze skoraj eno leto, da sem lahko izbila bivšega iz glave in bila pripravljena na kaj novega. No, itak pa sama veš- zaslužiš si boljšega…no, mislim…nekoga v tem smislu ˝boljšega˝, da bosta imela vsaj približno enak pogled na svet, prioritete.
Srečno!
Eno leto sta bila skupaj, verjamem, da sta skupaj preživela tudi lepe trenutke in se imela rada. Potem sta se razšla in razumsko veste, da je tako prav, saj sta si preveč različna. A čustva našim razumski prepoznanjem ne sledijo zelo hitro, temveč rabijo več časa.
Preprosto dajte si čas, da zacelite svoje čustvene rane, ko pa ga vidite in pridejo na dan vsa čustva, jih skušajte le opazovati, se jih zavedati. Ne pustite, da vas preveč potegnejo v svoj vrtinec (pri tem vam bo v pomoč zbranost v področju čela in dihanje). Gojite še naprej pri sebi misli, da je prav, da niste skupaj z njim, da sta si preveč različna … in postopoma bodo tudi čustva to sprejela. Takrat bo vse skupaj le še spomin, zlasti pa od takrat, ko boste spoznali novega fanta, tako kot so že povedale nekatere iz lastnih izkušenj.
Lepo vas pozdravljam!