fant in njegova družina
hojla!
prebiram o vaših težavah…ne vem zakaj ampak v velikih se najdem…izgleda, da sem zafustrirana in zelo zakomplicirana oseba..hahaha
torej moja težava pa je zelo podobna tisti o kateri piše že pika….fant in njegova družina…tašča…brat….
s fantom sva skupaj 9 mesecev, jaz sem se priselila k njemu, ker drugače pač ne gre. prej sem 27 let živela na vasi, 180 km stran od njega… torej sem se priselila, nikogar ne poznam, mi je pa zelo težko, ker sem zelo navezana na svoje domače, veste kako je to na vasi, vsi se poznajo, družijo. sem iz velike razširjene družine, ker se veliko družimo.
pri fantu in pri njegovih je pa drugače, jaz sem bila prišla polna energije, želela sem si da me sprejmejo….pa so bli čist hladni…ne vem, moji mojega fanta jemljejo kot del družine, njegovi pa kot, da sem pač nek outsider…ne vem vsaj tako se počutim. fant pravi, da me razume ampak ne naredi nič za to, da bi me bolj sprejeli. živimo v isti hiši, le da sva midva spodaj. najbolj me pa moti to, da je on živi isto kot je živel prej, ker še nimava kuhinje, on še vedno je pri mami in gre 5x na dan gor k njim, kjer seveda predebatirajo vse tekoče zadeve, o katerih jaz še vem ne….delajo skupne načrte o gradnji skupne nove hiše. jaz gor ne hodim, sama ne grem on pa mi tudi ne reče več…..češ, da ve, da se ob njih ne počutim dobro….100x sem mu že rekla, da mi ne rabi nosit dol hrane, ki jo zgoraj pripravijo, ker se počutim kot…eh brezbveze….
v glavnem, želela sem, da on ne bi šel v skupno novogradnjo s straši in bratom….mi je pa odvrnil, da pa naj še jaz prinesem toliko mio, kot jih bo on doma dobil, pa bova lahko sama gradila….
ne vem…zmedena sem, on da toliko na njegovo družino…..mene, ki pa se mi je življenje s selitvijo za 100% spremenilo, pa ne razume…v teh mesecih je bil pri meni, mojih straših samo 1x, češ da on nima tam kaj za počet…in da čez vikende on nima časa, ker ima pač svoje življenje.
ne vem…sem v dilemi, če je za tako življenje še vredno vztrajati z njim….rada ga imam ampka ne morem razumeti, da je tako malo pripravljen prisluhnit mojim željam…
hvala za vaše mnenje
Španovija je lahko zelo naporna. Jaz je ne maram. Raje sem na svojem, pa čeprav mi gre tesno z denarjem.
Mislim, da tvoj fant še ni odrasel, zato je njegova primarna družina še vedno prva – mama. brat … ti si ?…..
Dokler bo tako, boš imela v vajini skupnosti probleme. Že/še sedaj te izloča.
Odločit se moraš sama kaj želiš. Če tega ne boš mogla uresničiti z njim, najbrž veš kaj je bolje.
Če pa se bo gradilo, naj mu bo jasno, da moraš imeti ti tudi kako besedo, saj boš živela z njim. Če ti tega ne dopusti samo zaradi tega, ker bo tvoj finančni vložek manjši, nimaš z njim nobene prihodnosti.
…v premislek nekaj vprašanj…
Kakšen je odnos brez dialoga(poslušati in slišati)med vama?
Si predstavljaš vaju, sebe, če se ne bo nič spremenilo?
…Kdo in kdaj po tvojem mnjenju ni pripravljen narediti ali malo prisluhniti drugi osebi?
Če ne bosta to znala zdaj rešiti, tudi s časom ne bo nič boljše, še manj pa bi to rešila npr. poroka, otrok.
Srečno!
;(( boga vem kako se počutiš. jest ti pač ne morem soliti pameti, ker mam tud jest kar naprej podobne probleme lahko pa ti rečem, da ga enkrat za vselej posedi na stol pred sabo in ga postavi pred dejstvo, izpovej se mu od a do ž od začetka do konca, pa tud če si mu že omenjala mu jasno dej vedet da se tokrat želiš resno in zadnjič pogovorit. Poskusi najprej s tem
Mamin sinček… , sem bla s fantom 3 leta, ki je imel iste fore. Mamica, mamica, mamica, sestra, nečakinja, sestre.
Jest sem bila nek outsider. Jaz sem že takrat slišala: pa daj ti nevem kolk miljonov za stanovanje, pa bova šla na svoje(star je bil 30- redno službo-dobro zaslužil).Še vedno rajši bil pri mamici.
Spet drugič je bil izgovor: ne vidim se v stanovanju, ta je bil pa najboljši: mamica me še potrebuje doma ne moreva še na svoje 🙂
NIsva več skupaj, ni mi žal, ker nadaljni scenarij bi bil tak kot je tvoj se mi zdi. Želim ti veliko sreče, upam da bo dojel kdaj, moj bivši ni in ne verjamem da kdaj bo.
Misli nase, ne pusti, da gre tvoj življenje navzdol zaradi teh stvari.
Srečno.
Živjo!
Bistvo vsakega razmerja je, da sta si moški in ženska najbolj blizu, da se o vsem pogovorita najprej onadva med sabo, nato pa šele s širšo družino. Vidva morata biti prva. Se pogovoriti in dogovoriti o vajinem življenju, sprejeti cilje in odločitve in jih uresničevati.
Tvoj fant še ni odklopil od stare družine in nič ne dela na tem, da bi. Skupna novogradnja to dokazuje. Če bi si želel normalnega zakona s tabo, bi poiskal svoje stanovanje – četudi najemniško.
Zato moraš ti fantu pojasniti, da želiš živeti z njim in ne z njegovo družino. In da želiš, da gresta čimprej na svoje. Če ne bo posluha, veš pri čem si – pustila ga boš. In obratno.
Lp
Draga Mussa,
strinjam se z odgovori, ki so vam jih napisali že moji predhodniki in sem podobnega mnenja kot pri Piki. Vaš fant še vedno živi v svoji primarni družini in seveda mu ustreza tudi, da ste vi pri njih – tako ima oboje, na vas se pa v resnici kaj dosti ne ozira. Če že sedaj niste zadovoljni, boste v prihodnosti še. Zato dobro razmislite, kako naprej. Kakšen pa je to odnos, če vas izsiljuje z denarjem, hkrati pa pravi, da pri vaši družini nima kaj početi in ne želi tja na obisk? Obnaša se kot majhen otrok (mamin sinček).
Svetujem, da najprej pri sebi razmislite, kaj je za vas sprejemljivo in kaj ne, ali res vidite svoje življenje tako tudi v prihodnjih desetlih, dvajsetih letih, nato pa se pogovorite s fantom. Povejte mu, kaj bi vam ustrezalo in kaj ne.
Predlagal bi, da se odselita na svoje, stran od fantove družine in jih le obiskujeta, tako kot tudi vašo družino. Če fant na to ni pripravljen, je morda vredno premisliti, ali boste vztrajali v takšnem odnosu.