Tudi sama sem se znašla v situaciji, ki mi ne da miru.

Spoznala sem ga pred kratkim, ko sem zamenjala službo. Že od prvega dne v novi firmi se je čutila energija med nama. Jasno je bilo obema da sva si všeč. Potem sva morala skupaj izpeljati en projekt in sva 12 ur delala skupaj. Nič ni rekel, vendar mi je dajal znake, da sem mu všeč. In potem vedno ko sva se videla, prijazen pozdrav, dotik moje rame, nasmeh… Potem je nekje dobil mojo številko in mi je začenjal pošiljat sms-e, večkrat me je poklical. Vse je bilo na taki ravni, da sem mislila, da sanjam. Prelepo da je bilo res. Mislila sem že, da iz te moke pa bo kruha. Potem pa mi je začel pošiljat take drzne sms-e. Da ga vznemirjam, vzburjam, da si me želi ipd. Takrat se mi je podrl svet. Saj poznate tisto pesem Za eno samo črtico…. No, takrat sem se zbudila iz sanj in nisem mogla verjet, da me je hotel samo izkoristit.

Seveda se nisem z njim spustila v nič. Jasno sem mu dala vedeti kdo sem in da z njim nočem avanture, da nisem naivna in da se je zmotil če je tako mislil. Potem pa mi pošlje nazaj, da ni resno mislil, da so bili smsi bolj za hec, da vidi kje so moje meje. Da sem mu všeč,a sem ga napačno ocenila, da ni imel nobenih slabih namenov. Drug dan me je celo klical in se mi opravičeval, da ne ve kaj mu je bilo in naj ne bom jezna. Vendar je čutil, da sem. Bila sem hladna.

Od takrat ga nisem niti videla niti slišala. Jaz sem prekinila z njim vse stike, nobenih sms-ov ali klicev, a bila sem prepričana, da bodo prišli iz njegove strani. On pa nič. Zdaj si mislite, da je odnehal ko je videl da nič ne bo, a meni nek notranji čut pravi, da res ni slabo mislil. Da pač ve da sem jezna in mi noče tečnarit. Od tega je zdaj en teden. Jutri ga bom prvič videla od takrat, ker sem bila na dopustu. ampak težko mi je. Kaj vi mislite? Pa vem da je drugače vredu fant, veren, pošten, nihče mi o njem ni rekel še nič slabega. Pa tudi zase vem, da sem vredu punca in res ne vem kaj se dogaja v njegovi glavi………

Kaj vi mislite? Kaj naj storim? Naj mu jaz prva zagnjavim ali naj čakam še sto let da bo on odreagiral? Nočem se mu vsiljevati, a težko je čakati in čakati……..vse tole me uničuje…………. Ali pa me notranji občutki zavajajo in sem slepa…pa bi ga mogla že zdavnaj poslati nekam…..?!

Lp

ojla! ja,mislim,da bi mu mogla dati še eno šanso.če se spet pokaže za preveč predrznega in tečnega, ga pozabi. reskiraj punca! srečno! sporoči,kako se bo odvilo… 🙂

“Osmošolka je bila zaljubljena.

Pri pouku zgodovine je učitelj navdušeno govoril o odkritju Amerike.
Poslušala je, a ni razumela,

zakaj toliko besed o tako nepomembnem odkritju.”

Rudi Kerševan

Jaz ga ne bi klicala ali mu poslala sms…Ko bi ga naslednjič videla, bi ga lepo pozdravila in morda vprašala, kako je(samo to in nič več)…če mu je mar zate,se bo po vsej verjetnosti razvil pogovor ali da se ti bo on kasneje javil….če ne bo nič, ga pozabi in pojdi naprej…Ne pozabi, da so moški “lovci”!

Srečno!

Draga Patricija,

morda ste res preveč burno odreagirali na njegove SMS-je, kajti tudi jaz imam občutek, da fant ni imel slabih namenov, da vas ni hotel izkoristiti. Všeč sta si, med vama je energija, kot pravite, in neposredno vam je povedal, kar je čutil (verjemite, da tako čuti večina moških, če jim je neka ženska všeč in si lahko želijo, da bi postala njihova partnerka). Očitno pa je to za vas bilo preveč drzno, a mislim, da ste si njegovo ravnanje napačno interpretirali (da vas je hotel samo izkoristiti).

Verjamem mu tudi zato, ker vas je naslednje jutro poklical in se vam opravičil za svoje vedenje. Ker je čutil, da ste hladni, je kar razumljivo, da vas ni več poklical nazaj, vi pa ste pričakovali, da vas bo. Lahko preprosto ni hotel drezati v vas, saj je čutil, da ste jezni in vam je dal čas ter čaka, da ga vi pokličete. V pomoč pri razumevanju vajinega odnosa vam bo, če se boste poizkusili vžiteti tudi v njegov zorni kot doživljanja.

Predlagam tudi, da razmislite, kakšen je vaš odnos do njega, kaj si mislite, čutite in kaj si želite v zvezi z njim. Po tem, kar ste napisali, se mi zdi, da ga imate v resnici radi. Če je to res in si želite njegove družbe in bližine, ga lahko pokličete. On je res poslal za vas neprimerne SMS-e, a vi ste bili tisti, ki ste na koncu bili hladni in tako zaključili komunikacijo.

Glede na to, da ste morali nekaj časa čakati na odgovor (za kar se vam iskreno opravičujem in tudi vsem drugim, ki ste prav tako potrpežljivo čakali!), se je medtem lahko stanje med vama že spremenilo. Vesel bom, če boste “poročali”, kako vam(a) gre!

Po več mesecih se spet oglašam.
Še vedno isti fant, a drugačni problemi…

Takrat se je izkazalo, da me ni hotel izkoristit ampak sem mu res všeč.
Začela sva se dobivati, hoditi v kino…po nekaj mesecih me je povabil domov, ko je bil sam in takrat sva tudi spala skupaj. Že pred tem mi je rekel, da me ima rad…

Vse je kazalo “popolno”. Res pa je, da nisva nikoli dorekla glede naju, da sva par ali kaj takega. Ker sva sodelavca ni nihče vedel za naju, saj sva skrivala, sva pa tudi 100 km narazen doma in so bila srečanja bolj redka. Ko pa sva bila skupaj je bilo res lepo-obema, čutila sem kako sem ga zmešala, da me res ima rad…

Nikoli pa ga nisem spraševala kaj si misli o nama, nisem hotela težiti, pustila sem, da vse teče samo, nisem ga postavljala pred nobeno dejstvo…živela sem bolj po načelu kar bo pa bo.Ko sva bila skupaj nama je bilo lepo, smejala sva se in uživala, zato se mi je zdelo brezeveze odvzeti ta čar z nekimi zasliševanji češ kaj bo pa jutri z nama…A v sebi sem si ves čas želela nekaj več, da bi pač bila tudi uradno z njim, a nisem ga hotela s tem odbiti. Ves čas me je klical lubica, ljubezen moja, samo po sebi se mi je zdelo umevno, da sem edina zanj in da lepo napredujeva.

Potem pa naenkrat preobrat. Redkli klici, nič več sms-ov, nobenih zmenkov…,sedaj že tretji mesec teče odkar sva bila skupaj. In sem mu večkrat rekla, naj mi pove če me ne mara več, če se je ohladil, če hoče da ga pustim pri miru. Bog ne daj, da to pa ne.

Zadnjič pa me je klical, ko je bil malo pod vplivom alkohola in mi je začel govoriti, da ima tudi druge prijateljice, sploh sedaj se veliko druži z eno punco, da se jaz sploh ne zavedam kako sem ga spravljala ob pamet, da ni vedel pri čem je pri meni, da ga nikoli nisem niti vprašala kaj pričakujem od njega ipd.. Da ni imel občutka da ga jemljem resno.

Tako me je razočaral. Potem sem mu rekla da sploh ne bo nikoli vedel koliko mi je pomenil in da se nimava več kaj za pogovarjat. Pa je rekel samo da spoštuje mojo odločitev. Potem pa dobim sms, da mu nikoli nisem bila in mu tudi sedaj nisem kr ena, ter da upa da mi ni žal za trenutke preživete z njim.

To je bilo njegovo zadnje dejanje. In tudi sama od takrat nisem storila ničesar. V službi sva uradna drug do drugega, čeprav je vedno zelo prijazen do mene in mu nimam kaj očitati. Samo ne morem verjet, da je imel tudi druge?? In kot on govori, sem se sama obnašala tako, da ni mogel vedeti ali ga res imam rada(kar je morda res), istočasno pa sem se jaz ves čas spraševala ali v meni vidi “material za resno zvezo”…

Kaj mislite, je sedaj prepozno za naju? Ali to da ima drugo prijateljico pomeni, da je vanjo tudi zaljubljen in je mene prebolel? Zakaj pa potem noče prekiniti stikov? Prosila sem ga naj se razjasni, da naj mi pove če me noče več, da sta samo dve možnosti ali hoče biti z mano ali pa ne. In da se bom umaknila takoj če to hoče. Pa je rekel da noče tega in da bo telefonu ne bo nič razčiščeval.

Kaj mi je storiti? Naj bom hladna in pustim živeti ter se delam kot da se ni nič zgodilo, ga izbrišem in živim naprej.

Ali naj še upam, vztrajam, ga vidim kot del mojega življenja…

Vem, da sem dolga a moram spraviti to iz sebe, ker boli , zelo boli. Po več letih sem v njem prvič videla nekaj zame zelo dragocenega.

Lp, patricija

Nek črviček iz ozadja mi pravi, da sta za skupaj. Povej mu, kaj čutiš do njega, ali pa mu napiši. Saj v resni ljubezni ni treba po rokavih premetavat adutov, kar na dan z njimi. Je pa za računat s tem, da vzameš v zakup, kakorkoli bo to vzel, torej bodi brez pričakovanj. Daš od sebe, kar je treba in to je prav. Potem mu dovoli, da za svojo polovico odnosa sam odgovarja.
Vso srečo!

mogoče bi mu morala povedati kakšna so tvoja pričakovanja – da bi imela z njim resno zvezo, da želiš da sta uraden par in da želiš, da si zanj samo ti

sama bi ga direktno vprašala – koliko mu pomeni tista druga prijateljica – ali jo ljubi, naj ti pove, da imaš pravico vedeti, na čem sta in da ti je ljubše, če nista skupaj, kot pa tako v negotovosti

malo popazi, da ne bo pričel sedeti na dveh stolčkih…

Fant ima dobro taktiko: malo skupaj … pa dosti narazen, vmes kakšna druga. Ti pa kar čakaš in čakaš.

Ali to da ima drugo prijateljico pomeni, da je vanjo tudi zaljubljen in je mene prebolel?
Ni nujno. Lahko, da jo je ocenil kot dovolj dobro, da je lahko z njo. Za zdaj ali pa za vedno.

Sicer pa ocenjujem vajin neuspeli poskus kot posledico slepomišenj, norca delanj, igranja s čustvi, neznanja pri izražanju čustev in lastnih misli, neizkušenosti, naivnosti, neumnosti, strahu pred lastnimi čustvi, preračunljivosti, kompliciranja.

Naj te potolažim. Nič nisi storila narobe. Na njegove provokacije si se odzivala točno po njegovih pričakovanjih. In če si ti hotela, in če bi on hotel, potem bi se uresničilo.

The magic is over. Let it go. Naslednjič bo itak boljše, ker slabše kot si opisala, ne more biti.

ajaj, v službi spoznat tipa je zgleda vedno ena frka, čeprav se pogosto dogaja…. mam podoben problem, sem ga opisala ravnokar.

lahko je rečt – piši mu/pokliči ga in vprašaj pri čem sva…. ampak to naredit pa ni enostavno.

Mene osebno zelo moti, da je imel vmes druge. Razmišljam analogno. Torej nisi “material” za resno zvezo. Kja pa ti misliš? Je on primeren za resno zvezo?

Najprej mi je padlo v oči to, da si situacijo dojemala kot popolno! Popolno, vendar niti tega nista dorekla, ali sta par! Niti se nista pogovarjala o sebi, kaj si mislita drug o drugem, kaj čutita, nič. To je samo popoln trenutek nekih telesnih strasti in nič več. Odnos pa ni bil popoln, daleč od tega, celo zelo šepav. Pa te nočem žaliti, vendar se mi zdi, da imaš zelo slabo samopodobo. Zakaj meniš, da moraš biti drugim na voljo in tlačiti svoja čustva in vprašanja, ki iz tega izvirajo? Zato, da mu ne boš težila in boš zanj kul punca, ki vse razume? Kaj si pa naredila iz sebe?
Kaj narediti? Povej mu, kaj doživljaš. Prav si naredila, da si mu dala možnost odločitve – ali sta par v pravem pomenu ali nista. Bodi vztrajna, ne daj se odpraviti. Če potrebuje čas, ga skupaj določita – končni čas, v katerem se mora zjasniti. Morda zveni po šolsko, vendar s tem mu daš priliko, da se po moško odloči, sicer ga samo podpiraš v nezrelosti.
Srečno in oglasi se še kaj!