pomoč!!!
Imam nezakonskega otroka.Oče otroka se je med tem časom poročil in .A kljub temu je izvedela,ko smo se borili na sodišču zaradi preživnine(želel je,da mi plačuje kao na črno-ne uradno in tudi tako očetovstvo naj bi bilo,brez dokumentacije)Nisem se strinjala in uredila uradno.Zakaj???Danes otrok ve kdo je oče,morda pa nebi,v nasprotnem primeru.Problem pa je v tem,da otrok danes star 15 let a ni videl še očeta.Poskušala sem urediti preko CSD-a je bil nedosegljiv.Poklicala sem ga in mu povedala otrokovo željo,da ga želi spoznat-videt.Šok-začel je grozit,da bo kaj storil,če ga ne pustimo pri miru.Poslustvaril družino.Plačval je po sodni poti preživnino a za otroka ni želel več slišati ne viditi.Moram povedati,da je otrok bil nenačrtovano spočet a to bitje sem obdržala.Ko je šel v zakon s sedanjo je prekrival ,da bi imel že otrokaalali smo slike od otroka,na željo otroka-nič.Otrok pa je njemu podoben,kot rečejo jajc jajcu.Dobila sem na telefon ženo,ki pa je izjavila,da mož pravi,da ni otrok njegov.Tudi ženo njegovo ne pusti,da bi spoznala tega otroka.Jo pa pase ferbec.Tudi njegova otroka v zakonu vesta za to,pa pred kratkim tudi njegova mama.Čutim pa,da moj otrok glede tega trpi.Zakaj ga je zanikal,zatajil????Hudo.Zaradi zakona,žene,zakaj,zakaj?poskušala sem vsaj,da ga vidi a zaman.Kako naj pomagam otroku,da bo prav?Pobrteta še bl vpliva na to.Nočem uničvat njegove družine-a če ni bil iskren,kaj smo tu mi krivi.Sem zamudila,bi morala že prej?
P:S:tudi sam je nezakonski sin,k očeta ni poznal in neve kdo je.poleg tega pa je začel še piti alkohol.
A kljub temu bi rada ustregla želji otroka.
Povejte mi prosim,kaj bi vi storili,da nebi otreok trpel grehe staršel??????
Vesela bom tudi kake mamice z podobnim problemom
hvala
Trpi tvoj otrok ali pa TRPIŠ TI ????
Tvoj otrok bo preživel tudi brez očeta, kateri noče slišati zanj.
BOŠ TI preživela, brez da bi uveljavila svoj prav in svoja pričakovanja do njegovega očeta, kakšen bi moral biti po tvojih pravilih?……
Tvojega sina ne bo uničila niti puberteta, niti njegov oče, uničila ga boš lahko le TI s tvojim načinom delovanja. Kakšni grehi, daj no…. kaj nismo v enaindvajsetem stoletju?…
Svojemu otroku s tem zelo otežuješ odraščanje. In prenehaj idealizirati odnos med tabo in njegovim očetom – konec je. KONEC. Se lahko sprijazniš s tem?…….
Zberi se. Zdaj.
Se strinjam z Amedeo.Ti lahko svojemu sinku omogocis lepo zivljenje in lahko poskrbis,da bo imel dovolj ljubezni,da bo premagal bolecino,ki jo bo cutil,ker nima oceta..ni pa nujno,da ga to zaznamuje za celo zivljenje,ce ti ne bos delala iz tega cirkusa..ce bos ti zadovoljna in srecna bo tudi on :)lp
Kakšen status imam?….
Se pravi… če nisem v taki situaciji kot ti, absolutno ne morem vedeti nič o življenju?…
Glej, čisto preprosto je. To, kar si napisala, da si vse skupaj pustila pri miru, bi morala tudi dejansko storiti, ne pa da potem gnjavariš še njegovo novo družino.
Vem samo, kaj mati povzroča svojemu otroku s tem, ko ne sprejema njegovega očeta ali ga obsoja ali ga želi spremeniti.
Imaš res rada svojega otroka ali se ti gre samo za principe? Vsadila si mu občutek, da brez očeta ni nič. On pa je v redu točno tak, kot je.
Če ga bo oče hotel spoznati, ga bo pač spoznal. Drugače pa ne in karkoli se bo odločil, bo prav. Ti in tvoj sin bosta morala živeti s tem.
Veš, kako rečemu tu na primorskem? “Ne scat proti burji, ker boš moker.”
Sicer pa naj povedo svoje mnenje še drugi. Zate bi bilo najboljše, da te podpre še kakšna mama, ki je na istem kot ti. Mogoče boste združeni uspeli na silo prepričati očete vajinih otrok, da delajo stvari tako, kot sta si vidve zamislili.
Brez zamere,
lep deževen vikend
(in polno korajže in spodbude, če se boš odločila za spremembo v svojem srcu!)…
jes- ženska sama zase mora poskrbeti za zaščito, ČE se hoče zaščititi. Če se pa noče pride do takih stvari. On plačuje za otroka- naredi kar mora- ja. Noče pa ne nje ne otroka.
Mogoče to sploh ni bila neka zveza? nekaj, kar se je slučajno zgodilo?
Tudi jaz sem na strani ženske a kaj ona lahko naredi v tem primeru, povej ti ,ki si pametnejša, da jaz nebi srala?
Brez oceta sem rasel gor tudi jaz…kar se mene tice je bil tisti del kar v redu. Tezje je bilo, ko je mati pricela premisljevati o tem, da bi mi oceta prikrbela..no pravzaprav nadomestek, za oceta. Vceraj sem bil star 33 in okoli vsakega rojstnega dne razmišljam o tem ali bi svojega oveta kontaktiral ali ne. V bistvu ne najdem nobenega pametnega razloga za to. Mislim v osnovi kaj bi mi pa lahko dal v tem trenutku…
Ce bo tvoj otrok hotel najti oceta, potem ga bo nasel. To je njegov quest in naj ga opravi sam.
S socialno delavko napišita eno kulturno in vljudno vabilo, kjer vabi tvoj otrok očeta le na en klepet in pogovorček ob tortici v slaščičarni. Napiši, da do otrokovega očeta nimaš nobenih apetitov, le čustveno praznino v zvezi z ičetom bi rada dopolnila pri otroku.Obljubi, da ga ne boš nadlegovala. Z otrokom se bosta že pomenila in brez tebe in tvojega vpliva tkala ali ne svoj odnos.
On se je ustrašil in se zdi nadlegovan. Ko bo videl, da ne želiš uničevati njegovega življenja, bo normalno steklo.Vtikanje v ženo, mamo…je brez konteksta. Važno, da ga otrok spozna, ne dajaj mu namigov, naj se sama dva ujameta. Potem pa za svojega otročka še naprej lepo skrbi in bodi vesela, da sta oba zdrava in ga lahko živiš in šolaš. Srečno!
Ljudje, ki nasilno vsiljujejo svoja prepričanja, velikokrat žanjejo tudi nasprotja, ki se jih ljudje oklepajo. Pa če ne zaradi drugega le zato, da ne boš imela prav. Pusti vse skupaj pri miru. Poskusila si, odziva ni bilo. Bodi plemenita in pusti otroka odrasti. Spodbujaj ga v ljubezni do samega sebe. Z svojo dejavnostjo in nasiljem (kar s klicanjem sedajšnje žene itd tudi je) boš povzročila več škode svojemu otroku. Če ga oče ne želi spoznati je to njegova odolčitev, ki bi jo morala (khm) soštovati. ljudje, ki druge spoštujejo, tudi sami žanjejo spoštovanje. To po mojih izkušnjah drži. Angleži pa imajo glede tega en zanimiv pregovor: “What goes around comes around. ” Kar boš sejala, to boš žela, pa bi bil slovenski ekvivalent.
Tudi moja 17-letna hči odrašča, ne da bi poznala svojega očeta. Ko je bila še zelo majhna, je odšel in prekinil vse stike, le preživnino redno plačuje. O njem nisem nikoli rekla žal besede, ko pa je hči pri petnajstih začela več spraševati o svojem očetu in sanjariti o srečanju, ki bi osrečilo oba, sem jo posedla in se z njo resno pogovorila. Rekla sem ji, da očetovo ravnanje veliko pove o njem, o njegovi zrelosti in občutku odgovornosti, in prav nič o njej. Rekla sem ji, da je s tem, ko z njo nima stikov, njen oče zamudil vse veselje, srečo in ponos, ki bi jih čutil, ko bi jo gledal odraščati v pametno, odgovorno in lepo dekle. Rekla sem ji, naj svoje vrednosti nikar ne ocenjuje po očetovem ravnanju in da je to, da jo imamo njena družina, prijatelji, sošolci in vsi, ki jo poznajo, tako radi, dokaz, da je vredna ljubezni in spoštovanja. Rekla pa sem ji tudi, da sicer lahko poišče svojega očeta in skuša z njim navezati stik, in da ji bom, če želi, pri tem pomagala, vendar se lahko zgodi, da jo bo ponovno zavrnil in jo še enkrat razočaral.
Moram reči, da ji je ta pogovor zelo pomagal, da je dojela, da ni sama prav nič kriva za to, da oče ne želi stikov z njo in se je s tem nehala obremenjevati. Zdaj ko doživlja prvo ljubezen in jo zelo zanimajo odnosi med ženskami in moškimi, se zelo sproščeno pogovarjava tudi o mojem odnosu z njenim očetom in o tem, da lahko tudi iz zgrešene zveze nastane nekaj dobrega in lepega … 🙂
Upam, Hendvika, da ti bo moja izkušnja v pomoč, da boš najprej sama doumela, da je le tvoj bivši partner odgovoren za svoje ravnanje in da z ničemer ne moreš izsiliti stikov, ki jih ne želi. Šele potem boš lahko pomagala svojemu sinu, da bo očeta sprejel takšnega, kot je.
Tudi, če se je zgodilo samo slučajno, sta bila oba slučajno tam.
Res je, da je Hedvika pozabila na to, da moški v naši družbi zelo enostavno preloži breme za svojega otroka na žensko, mati otroka – ker mu pravila družbe in veljavna zakonodaja to omogočajo (ker ni dobra). Da se lahko izogne karšnikoli odgovornosti za svojega otroka, vključno finančni, če je le dovolj debelokožen in zvit.
Samo to je pozabila Hedvika. Zato je tvoja kritika njenega ravnanja čisto odveč.
Kaj lahko naredi sedaj.
Z otrokom se je potrebno kar največ pogovarjati. Sybil napisala prav lep odgovor na to temo.
Draga Hendvika!
Hvala, da ste podelili svojo izkušnjo z nami – kar velik izziv za vas, se strinjam. Normalno je, da si otrok želi imeti očeta in mamo, saj sta pomembna oba. Četudi se partnerstvo zaključi (ločitev), se starševstvo v resnici nikoli ne konča. Otrok si želi imeti rad mamo in tudi očeta. Zdi se mi prav, da ste šli naproti otrokovi želji in ste se poizkušali domeniti za srečanje z njegovim očetom. Žal on ni bil zato. Verjamem, da se vam to lahko zdi nepojemljivo. Pa vendar ga lahko razumem, sploh ker ste napisali, da je tudi on nezakonski sin, ki očeta ni poznal.
V očeta vašega otroka ne bi silil, niti ne bi v to situacijo vpletal njegove sedanje žene, mame ali otrok, saj se to njih ne tiče. Poizkusite spoštovati odločitev očeta vašega otroka, hkrati pa se pogovorite s svojim sinom. Povejte mu, da ni z njim nič narobe, ker ga oče ne želi videti. To je za otroka zelo pomembno, sicer nevede prevzame krivdo nase. Naj vam bo izkušnja Sybil pri tem v pomoč – vzemite si jo za zgled glede pogovora z otrokom. Poizkušajte tudi ne grdo govoriti o očetu svojega otroka, temveč izrazite spoštovanje do njega, četudi ni ravnal prav – ampak lahko da drugače ni mogel in ni znal. Za otroka je pomembno, da ve, da se starša medsebojno spoštujeta, četudi nista več v partnerstvu. Poleg pogovora s svojim sinom pa bi vam svetoval še udeležbo na delavnici postavitev družine Sam sem bil na njej že večkrat in resnično pomaga razreševati takšne vozle v odnosih, kot je vaš. Z udeležbo na delavnici boste pomagali ne le svojem sinu, temveč tudi njegovemu očetu.
Veliko notranje moči in poguma vam želim!