Ne vem ali moje vprasanje spada v tole rubriko, ker sem zasledila, da se tu predvsem govori o partnerskih odnosih. Morda pa imajo moje tezave le kaksno zvezo s tem. Moji problemi so predvsem v tem, da se v odnosu z ljudmi “ne znajdem”. Pri meni je znacilno to, da sem v komuniciranju z drugimi zelo prijazna in se trudim ljudem dajati njihov prav, ceprav na svoj racun. Ker sem v ze nekoliko zrelih letih, me seveda potem prizadene, ko si dovolijo oz. jim dovolim, da nekako “pometajo” z menoj. Npr.sosedje se zelo zanimajo za moj nacin zivljenja, mi z velikim veseljem delijo nezazeljene nasvete in nic jim ni odvec glasno kritizirati, kar preko plota, na racun moje telesne teze, vzgoje moje hcerke, urejenost okolice moje hise itd. Jaz pa le pridno poslusam in jim dam “njihov prav”. Seveda me to pocasi razjeda in ko pride do tistega trenutka, ko tega ne prenesem vec, vzkipim. Problem pa je v tem, da takrat reagiram skrajno neumno. Krilim z rokami, se tresem, govorim nepovezano. In takrat dosezem prav nasprotni ucinek. Prav nic ne sparajo z raznimi zalitvami in potem sem se bolj na tleh. Velik problem je v tem, da se ne zelim sicer nikomur zamerit in si zelim predvsem dobrih odnosov. Nimam pa moci, da bi takoj v zacetku nekako dala vedet, da imam tudi jaz “pokoncno hrbtenico”. Ko bi se morala postaviti zase, me postane silno strah. Strah pred zamero in pred tem, da pa je le morda kancek resnice v tem kar povedo. Strah pred tem, ce ne bom “drzala jezika”, bo vsa sosedska govorila, da sem slab clovek. Kako lahko prerastem ta svoj strah oz. kako naj komuniciram z ljudmi, da bo ” volk sit in koza cela”? Hvala.

Zivjo Majda,
predvsem se nehaj ukvarjati s tem, kaj bodo drugi rekli. Si v redu clovek, zato delas dobre stvari in nobene potrebe ni, da ti za to dajejo potrdilo sosedje. Delaj tako, kot ti mislis, da je prav (in da pri tem seveda ne skodujes drugemu), to pa je tudi vse. Ljudje, ki bi ti iskreno zeleli pomagati in te opozoriti na tvoje slabosti (ki jih imamo vsi!), bi ti to povedali na drug nacin. Mislim, da je problem bolj v tvoji (nizki) samozavesti kot v tvojih sosedih.
Imas kaj pravih prijateljev?
Jan

Spoštovana Majda!

Samostojnega razmišljanja in pokončnosti se človek nauči, tako kot smučanja ali branja – zato se začni čimprej učiti. Predvsem pa se v sebi odloči, da je zate pomebno samo to, kaj o svojem življenju in ravnanju misliš sama (pa še nekaj najožjih sorodnikov in najbližjih prijateljev). Mnenja ostalih so presneto malo pomembna, se sploh ne splača sekirati zaradi njih.

Nauči se večkrat prisluhniti sama sebi in pridobi si podporo razumevajočih prijateljev, ki ti bo pomagala, kadar boš v dvomih.

Pa ne pozabi, da so nekateri ljudje samo za to na svetu, da gledajo druge in jih kritizirajo – to počnejo zato, ker si niso znali dobro oblikovati svojega življenja in se dolgočasijo – take ljudi je najboljše pustiti pri miru in se obrniti stran ali pa preslišati njihovo mnenje.

Lp

Imam nekaj prijateljev seveda, pa smo zal zadnja leta nekoliko razkropljeni po svetu. Res je , da imam nizko samozavest. Vem tudi, da je vsem tezko ugoditi, da bi bilo po njihovem sprejemljivo. Res imam probleme sama s sabo. Skoz iscem neko carobno formulo za izhod iz tega. Kje in kako naj sploh zacnem na sebi delat, da mi bo enkrat kaj kapnilo v mojo glavo:

Hvala lepa za odgovor. Me kar malo pomirja. Vecinoma mislim, da se to samo meni dogaja. Verjetno ljudje opazijo mojo neodlocnost, pa je zaradi tega se slabse. Bom poskusila kaj spremeniti,ce bom le lahko.

Predvsem – nehaj se truditi, da bi vsem ljudem ugajala in da bi te imeli radi. Ne bodi več odvisna od tega!
Kako lahko to narediš? Tako, da se začneš ceniti sama in se imeti rada. To je najzanesljivejši način, da postaneš neodvisna od mnenja drugih ( predvsem nepomembnih ) ljudi.
Napiši si seznam svojih dobrih lastnosti in si ga vsak dan preberi. Obdaj se ljudmi, ki te cenijo in z njim ustvari kvaliteten odnos, pa ne boš več tako potrebovala naklonjenosti drugih ljudi.
Ni potrebno, da te imajo vsi ljudje radi, dovolj je, da te imajo radi zate pomembni ljudje in da se imaš rada sama.
Vso srečo!

Zdravo!

Zakaj pa hraniš ego sosedom in vsem ostalim, tvoj pa ostaja lačen? Bodi iskrena do sebe in do drugih in povej to kar misliš in ne kar drugi želijo slišati. Jaz sem raje malo manj priljubljena in ostajam zvesta sama sebi.
Ti pa si nasprotnica sama sebi, ker misliš eno, govoriš pa nekaj drugega.
S to dvoličnostjo si povzročaš težave, ki se kažajo kot izbruhi jeze.
To je moje mnenje.

Pozdrav!
Oliva

Draga Majda,

seveda vaše vprašanje sodi v podorčje čustvene inteligence, saj ta ne obsega le odnosov do drugih ljudi, temveč tudi odnos do samega sebe (samopodoba, samospoštovanje, občutek lastne vrednosti).

Pravilno ste napisali, da vi drugim ljudem dovolite, da “pometajo” z vami. S svojimi odzivi namreč drugim kažete, kako lahko ravnajo z vami. Če jim v vseh stvareh pritrdite, potem njim ni težko prestopati meje v odnosu do vas. Vprašajte se, zakaj to počnete. Ali nimate svojega mnenja in svojega pogleda na določeno stvar? Verjamem, da ga imate, a da si ga ne upate izpostaviti, saj ne želite priti z ljudmi v konflikt. Mislite, da je konflikt nekaj slabega in se ga bojite?

Koliko pa v resnici sprejemate in cenite sebe? Če je vaš občutek lastne vrednosti majhen, kot pravite, potem je seveda za vas zelo pomembno, da vas drugi sprejemajo, saj na ta način lahko kompenzirate manjko v svojem samospoštovanju.

Poskušajte zbrati notranjo moč v sebi in imetje že od začetka pokončno hrbtenico, kot pravite. Saj če je nimate, je celotna zadeva še veliko slabša, to ste sedaj že lahko večkrat ugotovili (niste zadovoljni, v vas se čustevna energija nabira in nato vzkipite). Poizkusite se soočiti in raziskati strahove, ki jih opisujete in ki vam jemljejo vašo notranjo moč. Lahko si pomagate z vprašajem: Kaj se bo zgodilo, če …? Npr. Kaj se bo zgodilo, če bodo nekateri ljudje govorili, da ste slab človek? Kaj se bo zgodilo, če je v vsem kanček resnice? Na ta način boste lahko strahove globlje spoznali in jim odvzeli nekaj hromeče energije.

V ozadju strahov pa je seveda nizko samospoštovanje in majhen občutek lastne vrednosti. Zapomnite si, da ste vredni že zato, ker ste človek, ne glede na to, kaj si drugi ljudje mislijo o vas. Delajte na čustveni stabilnosti in notranjem miru. Svetoval bi vam redno sproščanje ali meditacijo in preberite si našo knjigo Od čustvene inteligence do modrosti srca, zlasti poglavje Odnos do sebe

Septembra, ko bo ponovno vpis v Šolo čustvene inteligence, pa vas toplo vabim v naš program, saj vam bo le kontinuirano delo na sebi pomagalo k postopnemu razreševanju vaših življenjskih izzivov.

Srečno!