Najdi forum

Nedolgo nazaj sem izvedela, da me partner vara. Po 5ih letih. On sicer zatrjuje, da se je v trenutku, ko sem ga hotela zaradi novice zapustiti zavedel kaksno napako je storil in da tega ne bo naredil vec. Dostikrat slisano ali ne?
Kakorkoli, ker ga imam zelo, zelo rada,… sem se odločila, da ostanem.
O vsem sva se takrat ogromno pogovarjala in tudi ugotovila kje in zakaj je v najinem odnosu prišlo do krize. Na koncu je sicer izpadlo kot, da sem jaz kriva za vse skupaj, saj sem bila zagrenjena in kaj vem kaj vse se. A najboljsa obramba je napad, ne? Po vsem pogovarjanju se mi je zdelo, da sva ponovno nasla najino zacetno ljubezen; bilo je kot bi se vceraj zaljubila. Zdaj je pa tukaj vsakdanje zivljenje. Če želiva ohraniti zdrav odnos vem, da mu tega dogodka ne smem “metati pod nos”. Rada bi pozabila na vse skupaj in upam na najboljše, a nekako se skoraj vsak dan pojavi obcutek, da me bo zapustil, da njegove ljubice še ni “prebolel”, da se me bo spet navelical, da sem naivna, da bo cakal na novo priložnost in skušal biti še bolj previden,…počutim se izigrano, včasih jezno samo nase, ker sem ostala, spet potem jezna nanj, včasih žalostno…. Tako kot verjetno vsak-a, ki je verjel-a, da je njegova/njena zveza idealna.
Zato prosim vse, ki ste kaj takega že doživeli in vas strokovnjake, da mi svetujete kako naprej, kako se naj soočam z bolečino in strahovi vsak dan, brez da bi ob tem ogrožala najin odnos, saj kljub vsemu verjamem, da nama lahko uspe trajna zveza z intimnim odnosom, zaupanjem…

Hvala.

Jaz sicer nisem primerna, da bi komurkoli kaj svetovala, ampak recimo, da lahko malo bolj objektivno gledam na tvojo situacijo.

1. Zelo narobe je to, da je na koncu vse skupaj obrnil tako, kot da si ti kriva. Si ga mogoče prisilila, da je bil s tisto žensko? Naravnost neverjeten je, če te je v to lahko prepričal.
2. Povsem normalno je, da tega, kar je naredil, ne moreš pozabit in da stvari niso take kot prej. Zaradi tega si tudi tako napeta. Skrajno egoistično je od njega, če pričakuje, da se boš obnašala, kot da ni bilo nič.
3. Poskusi mu čim bolj slikovito “narisat” vajino situacijo, ampak zamenjaj vlogi – on naj bo v tvoji koži, ti pa v njegovi. Vprašaj ga, kako bi se počutil? Bi ti lahko spet brez problema zaupal? Poskrbi, da si bo čim bolj živo predstavljal, kaj preživljaš.

Vem, lahko je meni govorit. Ampak mi je vedno hudo, kadar vidim, da ženske ne zmorejo bit same in da mislijo, da so samo one krive za kaj takega.
Brez njega ne boš umrla, ON NI KRUH, ON NI ZRAK, ON NI VODA. To mu daj tudi vedet. On je zaje.bal, ti boš pa zdaj trepetala, kdaj te bo spet zapustil?! Razumem, da ga močno ljubiš in da želiš obnovit zvezo in ok, če si se tako odločila, ampak on je tisti, ki se bo vseeno moral malo bolj potrudit kot ti, ker je izgubil tvoje zaupanje. In kako neumen ali egoističen mora biti človek, ki misli, da te lahko takole poniža in potem pričakuje, da ga sprejmeš z odprtimi rokami? Bo vsakič, ko boš ti v težavah ali slabe volje, stekel v objem drugi?!

Upam, da te nisem s čim še bolj prizadela, drugače pa jemlji moje mnenje bolj za rezervo. Na tem področju sem samo teoretik.

Veliko moči in zdrave, pristne, obojestranske ljubezni ti želim. Upam, da bosta tole čim prej razrešila… škoda tvojega in konec koncev tudi njegovega življenja, če bosta stalno preigravala nezupanje, jezo, žalost…

Verjetno sem samo naivna punca, ampak jaz sem si vedno predstavljala, da če pride do krize v odnsou, jo skušaš rešiti. Če ni rešitve, se pravi, če se oba partnerja ne trudita za to, se pač razideta in takrat sta prosta. Zagotovo pa krize ne rešuješ tako, da tolažbo poiščeš v objemu tretje osebe.

1.Je prevzel popolno odgovornost za svoje dejanje?Bos vedno ti kriva za njegovo delovanje?
Namrec vsakdo je odgovoren za svoje delovanje, saj se sam odloci in izbira, kako bo deloval.
2.Le, ce bom taksna in taksna in ne bom drugacna, bo z mano, drugace se me bo navelical…-Pogojena ljubezen,zal!

Vsi smo vcasih slabe volje,…in vcasih so obdobja, ko je slabo in tezko, vendar to ne pomeni, da lahko takrat partner popiha drugam (kjer trenutno ni problema).

Dobro premisli o tem…

Ce pa cutis, da si kot na custveni gugalnici (enkrat gor-je dobro, lepo, zaljubljenost, enkrat dol-strah,kreganje…), ti priporocam, da preberes knjigo Sanje Rozman: Peklenska gugalnica in sprememba v srcu.

Prav takšna kot (dani trenutek) si, si dovolj dobra in vredna (brezpogojne)ljubezni!

Srecno!

Ojla!

Te popolnoma razumem, ker sva obe doziveli enako. Ne vem kako bos to pozabila, ker jaz nisem in ne bom nikoli, kvečjemu mi je pustilo to take posledice da ti tega ne znam povedat. Postala sem ful bolj ljubosumna. Zenskam ne zaupam več in kar je najbolj bedno je to,da je tudi meni moj rekel,da sem sama kriva da je on mene prevaral ker sem se mu posmehovala in mi je hotel dokazati. Mislim halo..dej kdo to verjame. V glavnem tega ne mores pozabit, vedno bos imela rano v sebi, ce te je to zares prizadelo, ce ne bos imela rano pa pecat, ki te bo vedno spominjal da si bila takole izkoriscena ce temu lahko tako recem, da te je nekdo na tak nacin ranil..se najbolj pa je to oseba, ki jo imas najraje..kaj je lahko hujsega v zvezi kot prevara. Jaz sem tudi ostala in s tem zivim se danes.
Ne znam opisat te bolecine kako te to zaznamuje ampak jaz vem,da bo to slo z mano naprej dokler bom tukaj in dokler bom z njim ali s kom drugim. Bolecina je ista ce ne se hujsa kot pred 4 leti.

Zal za to ni zdravila. Edino ce sama sebe prepricas da bos to dala cez..meni se ni uspelo, pa si kako zelim. Postala sem tako obcutljiva da sem vcasih sama sebi prav cudna in bi se najraje nekam poslala. Spremeni prevara tvojo osebnost in odnos do drugih. verjemi

Veliko srece.

P

hvala ti za ta odgovor, saj mi je dal moči za naprej.

Ko sem prebrala odgovor LaTristesse se mi je zdelo, da imam moč za borbo za naprej, a bolj, ko razmišljam ugotavljam, da je bolečina iz dneva v dan hujša, da se počutim osamljeno, saj se mi zdi, da nikomur več ne morem zaupati. Le kako, ko me je prevarala oseba, ki sem ji najbolj zaupala? Včasih preveč. Mogoče ima babi prav, da bi morala pri sebi neke stvari razčistit. Sem brala Peklensko gugalnico in se mi zdi, da sem bila občasno že skoraj odvisna od njega in sem ga res mogoče dušila.
Najbolj boli, ker se mi zdi, da je on pozabil na vse skupaj in da se obnaša, kot da nič ni bilo.
Ko sem iskala odgovore kako naprej, kaj je prav in kaj ne sem meddrugim naletela na tale forum. Prav ta odgovor me bega in ne vem ali bom kdaj sposobna to izvest..namreč: “Če se odločite, da mu boste oprostili, potem mu to dejansko oprostite in mu tega “ne mečite naprej” ob kakšni kasnejši priložnosti. Seveda vas situacija upravičuje, da imate pravico zahtevati večje upoštevanje in to trajno.”
http://med.over.net/phorum/read.php?f=6&i=12688&t=6775#reply_12688
Plexi, a ti si mu še kdaj po dogodku to omenila/”vrgla naprej”?

LP

Pred leti je bilo vprašanje na “Oprah show”, koliko časa lahko traja žalost, zamera, razčiščevanje in pogovori po prevari. Ali je to teden, mesec, dva, leto? Dr.Phil je rekel: traja, kolikor pač traja. Prevarani ima vso pravico da je jezen in žalosten tudi po dveh letih ali petih. Če to toliko traja, pač traja.
Kdor je varal, nima pravice zahtevat, da mu oprostiš in si spet ves vesel čez deset dni, niti čez mesec, niti čez dva.
In če ti čez tri leta še kaj ni jasno, zakaj se je kaj zgodilo – imaš spet vso pravico razčistit še stotič, ker drugače pač ne gre. To ni majhna zamera, kot če nekoga po pomoti rukneš z roko in rečeš sorry.
Ne trudi se biti idealna, on tudi ni (in nihče) in ne pusti se temu čudnemu vzorcu, da se ne sme starih stvari metati naprej. Sme se, ker te boli.
To je neka čudna stara zahteva, skregana s tvojimi čustvi. Pa saj boš sama videla.

Stoppel!!

Te popolnoma razumem,ker sem vse to preživela tudi jaz.
V mojem primeru gre za zakon in še otroka,ki mu ga je ljubica rodila,z namenom,da ga dobi.Prava past za njega,samo ni se dal.
Prvo naj ti povem,da nisi niti malo kriva,da te je prevaral.To je samo njegov izgovor,da si opere umazano vest.
Kako boš naprej skozi življenje gledala na to prevaro,če ostaneš z njim,pa bi ti takole svetovala.
Pogovor in še enkrat pogovor.Povejta si vse brez ovir,kako,zakaj in ali imata željo,da ostaneta skupaj.Nobenih laži,nobene hinavščine,še očitanja nimajo več veze….To je zelo težak del,da si glavo naravnaš toliko,da si samozavestna in ne izpadaš s svojimi ljubosumnimi izjavami ali dejanji.Nikakor se ne obnašaj kot veliki otrok.To je lahko njegov izgovor,da nisi dovolj resna,zrela in …
Če je odg.DA,potem,začnita svoj odnos graditi na novih temeljih.Povej mu,kaj od njega pričakuješ,kakšne bodo sankcije,če se to še kdaj ponovi,da nimaš več namena še kdaj iti z njim skozi prevaro,ker si se maximalno izčrpala zdaj in da naslednjič,naj ne pričakuje tvojega razumevanja in obljub,ki se jih ne bi držal. Če čuti,da ni kaj razčiščeno med vama,naj rešuje to doma,ne pa pri ljubici pod odejo.To je zelo pomembno.
Povej mu,da boš hodila po svetu bolj odprtih oči (verjetno si spregledala tisto,kar so že vrabci čivkali).
Kar se tiče zaupanja je pa tako,da ga ne dobiš kar čez noč nazaj.Ko boš tudi to premagala,bo življenje dosti lepše in bolj bogato.So zavore,ki jih ne moreš spustiti takoj.
Lahko ti rečem,da jaz možu popolnoma zaupam,ker ga čutim,diham z njim…
Neka senzibilnost se sproži,oziroma alarm,če bi me ponovno varal.Postaneš drugačen,ker te življenje tega nauči.
Nima pa smisla,da mu skozi vse življenje nekaj očitaš,sploh,če si se odločila skupaj z njim,da nadaljujeta skupno pot.Če tega nisi zmožna in če boš v vsaki ženski videla potencialno kandidatko,ki se ji reče ljubica,bo zelo neprijetno za oba in se bosta še dodatno samo kregala in še to brez prave osnove.Videti strah tam kjer ga ni,bi zelo obremenilo vajino zvezo.
Najprej odpusti sebi,ne vztrajaj v svoji jezi,žalosti,trmi,bolečini…
Lahko še zboliš in to niso heci.Imej se rada in življenje ne bo tako temno,kot se danes zdi.
Pa še to,bi ti za konec povedala.Dokler te bo vsak trenutek strah,da te ponovno zapusti in gre v objem ljubice,sama sprožaš te impulze in se to res lahko zgodi.
Bodi bolj karakter,imej več vere v sebe in njega pa zna biti še vse dobro.

Pozdravček !

zal iz dneva v dan postajam bolj obupana. pogovori ne vodijo nikamor, saj je po njegovem mnenju povedal, kar je mislil (nasploh se zelo tezko pogovarja o sebi oz. o čustvenih zadevah). a za razbrati je, da še vedno goji čustva do ljubice hkrati pa meni zatrjuje, da me ima rad. in ravno zato, ker ga tako dobro poznam, čutim, da to ni iskrena ljubezen, ni tisto, ko bi čutil potrebo po moji bližini….a naj grem, je to tisti trenutek v življenju?

Draga Stoppel, mene je to doletelo pred dvemi leti. Ostala sva skupaj pred tem pa razčistila stvari, ki so se dolga leta nabirale pod preprogo. Mislim, da si vsak zasluži še eno možnost. Potem pa tako čas pokaže ali je bila odločitev prava.
Življenje je res nekaj časa ena sama mora. Ampak nižje ne moreš pasti, ker si tisto česar se bojiš že doživela. Pri meni se je zakonski krizi pridružila še osebnostna oz. kriza srednjih let. Saj ne vem katera je hujša.
Iz te krize sem se marsičesa naučila, tudi o sebi. Res pa je, da sem postala ljubosumna in zelo težko prenašam mlade ženske, ki se sukajo okoli poročenih moških z otroci. Na to seveda nisem ponosna a ne morem pomagati, tako je.
Čas dela svoje.Življenje je spet lepše. A slepo zaupati? Nikoli več nikomur. Še sebi ne.
Želim ti vse dobro!

stoppel,

čisto te razumem, saj se je meni zgodilo isto,…
in sem mu dala drugo priložnost, …prekinil je vse stike z njo (preverjam, pa mislim, da je sedaj iskren),…vsekakor pa kdo ve,…lahko samo bolj laže in prikriva,…tega ne moreš nikoli vedeti,…in vsi mi pravijo, da lahko narediš samo dvoje: ali greš stran ali pa vse skupaj daš za ramo in živiš dalje,…drugače ne gre, ker gre za vsakodnevno maltratiranje sebe,…

je pa težko, ker te je ranila oseba, ki ti največ pomeni, ki ti daje toliko ljubezni in ki si ji zaupala,….težko je pridobiti izgubljeno zaupanje nazaj,…in jeza ki jo začutiš, ko se spomneš na vse laži, skrivanja,…je ogormna,…

sama pa veš kako boš naljažje vso stvar speljala,…
če je ni odpisal, se ne misli spremenit in bo deloval isto še naprej,…žal se boš morala odločiti sama ali je to tisti trenutek v življenju,…

želim ti veliko poguma in modrosti, da se boš odločila tako, da boš ti mirna in zadovoljna v duši….

samo to vedi,…vsi so/smo zamenljivi,…ljubezen lahko najdeš v veliko ljudeh,…ni konec sveta,…sploh pa ne z osebo, ki te ne ljubi toliko, da bi te spoštovala v tolikšni meri, da bi bila iskrena in predana do tebe,….

sporoči kako si kaj…
lp,mateja

Stoppel,ne kaže ti dobro.Prisiliti,da bo ljubil tebe,ga pa tudi ne moreš.Mislim,da v resnici še sam ne ve,koga ljubi,če sploh…Je razdvojen in se išče.Če ti ob tem tako zelo trpiš in se ubijaš vsakodnevno ob njem,ne vem,če je pametno vztrajati.
Zdaj,če ima z ljubico stike,bo težko na tvoji strani,ampak še bolj bo neodločen.Ravno to,pa človeka najbolj utruja,ker ne ve,pri čem je.
Imej jasne cilje in ne čakaj,da se tvoj partner prebudi,ker to lahko traja v nedogled.Nekaj časa si mu dala,samo ne preveč v svojo škodo,ker lahko to izkorišča,ko bo opazil,kako čakaš nanj.Tudi ti imaš pravico živeti polno življenje in ne se bati,da je nenadomestljiv.
Srečno!

Draga Stoppel,

malo je dolgo, a menim, da se splača prebrati.

Razumem tvojo bolečino, tvoje nezaupanje in tvoj strah pred tem, da te bo spet prevaral in ponovno prizadel. Po tem, kar se je zgodilo, je to povsem naravna reakcija človekove duševnosti. Vem pa tudi, da se boš vedno bolj pogrezala v bolečino in sumničavost, če ne boš sama pri sebi razčistila nekaterih stvari. Poskusil ti bom predstaviti svoj pogled na tvojo težavo. Pa pojdimo po vrsti.

Praviš, da je v vajinem pogovoru na koncu izpadlo, da si ti kriva, ker si bila zagrenjena. Najprej bi želel povedati, da nerad uporabljam besedo krivda, ker z obkladanjem, kdo je za kaj kriv, ne pridemo prav daleč. Izraz, ki ga uporabljamo na Šoli čustvene inteligence, je odgovornost. Našo odgovornost v partnerskem odnosu predstavlja vse tisto, kar mi s svojimi dejanji, odzivi, čustvi in razmišljanjem vnašamo v odnos in ga s tem nujno sooblikujemo. Odgovornost partnerja pa je vse tisto, kar on s svojimi dejanji idr. vnaša v odnos.

Če si res bila zagrenjena, nekoliko preveč navezana nanj, da si ga dušila in ne vem še kaj, preden je on začel razmerje z ljubico, si s tem nedvomno vnašala v odnos nekaj, kar ni ravno prispevalo k večji medsebojni bližini in poglobitvi odnosa. To je dejstvo. Zagrenjenost in posesivnost enega partnerja na drugega ne deluje stimulativno. Ne more pa to biti opravičilo zanj, da je problem poskušal rešiti tako, da se je zatekel k drugi ženski. To je naredil on, ne ti, zato je to izključno njegova odgovornost. S tem dejanjem je v odnos vnesel veliko bolečino in nezaupanje.

Praviš, da je spoznal, kakšno napako je naredil in obljubil, da tega nikoli več ne bo ponovil. No, če je to njegova izjava in če je resno mislil, potem je prevzel nase odgovornost za svojo napako in tudi dal obljubo za prihodnost, da tega ne bo več nikoli ponovil. Problem je v tem, da mu ti ne verjameš več. No, tu se pa konča njegova in začne tvoja odgovornost. On žal ne more, namesto tebe zaupati in verjeti.

Če mu boš vsake toliko očitala njegovo dejanje, čeprav se je opravičil in obljubil, da se to več ne bo ponovilo, boš s tem v vajin odnos vnašala razdor. Zaradi nenehnih očitkov nekateri moški odidejo, ker to ni enostavno prenašati. Poskušaj si predstavljati, da si naredila neko nedopustno napako, zaradi katere si se iskreno pokesala in obljubila, da v prihodnje česa takega ne boš več naredila, nekdo ti potem to vsakodnevno meče naprej. Kako bi se počutila?

Po drugi strani pa razumem tudi tebe, da te najeda nezaupanje in strah, da bi se kaj podobnega spet ponovilo. Kaj lahko narediš? Lahko si iskrena in poveš partnerju, kako je s tabo. Namesto, da mu očitaš in izkazuješ nezaupanje (to je strup za odnos), ga raje prosi, da ti pomaga ponovno zgraditi zaupanje. Končno ga je on porušil s svojim dejanjem. Naj prevzame odgovornost in ti pomaga. Kako, boš morala povedati ti. Za ilustracijo, kaj imam v mislih, lahko ponudim eno idejo. Naj ti nekaj časa enkrat do dvakrat na teden pove, da je spoznal svojo napako in naj obljubi, da se kaj takega več nikoli ne bo ponovilo. Kdaj ti bo to povedal, naj izbere on, mora pa biti vsaj dvakrat tedensko, če se tako dogovorita. Nujno pa je, da te gleda v oči, medtem ko ti govori, »Zavedam se, kako hudo napako sem naredil in ti obljubljam, da se to nikoli več ne bo ponovilo.« Če mu boš povedala, da bi ti to pomagalo pri ponovni vzpostavitvi zaupanja, in če je resen v nameri, da ostane s teboj, mu to ne bi smelo biti pretežko.

Oglasi se še kdaj. Lepo te pozdravljam,

Brane Krapež Šola čustvene inteligence <http://www.cdk.si/sci>

1.
Leta ti tečejo. Tudi ti se staraš. Zato lažje menjaš dedca sedaj, kot čez 10 let, ko bota imela še kake otroke, in bodo pol še oni trpeli.
2.
Nihče ni nikomur lastnik v zvezi. Dedc ni tvoja last. Vse je na prostovoljni bazi.
3.
Po prvih postih sem mislil, da je ljubico le fizično obdelal, da je bilo zgolj fitnes. Sedaj pa pišeš, da so med njima čustva, in da jih negujeta še naprej. Bad for you!! Bad future story.
4.
V zvezi mora imeti mesto tudi razum, ne le zgolj zacopanost. Le ta se bo obrusila, in kaj bo ostalo??
Zveza z dedcem, ki goji čustva do večih žensk. Pač je že sprejel odločitev, da ne bo samo tvoj. Vse je la stvar povpraševanja.
5. Kašen človek si sicer? A si tudi drugače tak slabič, odvisna od drugih, cinca marinca?

Moje surovo mnenje:
prekini. Bolelo bo eno leto, in pol bo. Tako bi pa bolelo desetletja.
In še to ti svetujem.
Tudi ti sedi vsaj na dveh stolih. Razlaga: išči primernega novega dedca, in v vmesnem odobju imej kar oba. Iz maščevanja.
Sam sem sicer za ostre reze, ampak maščevanje je sladko.

Skratka. Ko enkrat stopiš čez mejo, nikoli ni več isto.
Prej ko boš uredila stvari, bolje bo.
In čas teče.

Razen, če nimaš druge možnosti (finančna odvisnost, materialne ugodnosti….)
Če je tko, pa še ti mej laverja.
Skratka, še mene moti da si tak slabič.
Pamet v roke!
Sam ima rad močne ženske, dominantne družice, ne pa cince marince, ki ne znajo reči ne!

Uh…direktno AMPAK na mestu.
Stoppel poslušaj ga, veliko resnice je v njegovih nasvetih.

Minilo je leto in pol, delala sem točno takšne reze kot jih našteva Mihau. Bilo je grozno…
Bolelo, tako bolelo je, da je blo za zblaznet.

Danes živim z mirom v glavi in novimi pogledi v svet….

Tega ne boš nikoli prebolela. Tiste ki to govorijo, lažejo same sebi. Morda lahko nekdo preboli enkraten skok čez plot, čeprav ne verjamem da zanj kdo sploh zve. Zve se za stvari, ki trajajo. Te pa se ne pozabijo. In če on noče več govoriti o tem, potem mu ni resnično žal.
Kot so ti vsi svetovali, raje trpi eno leto kot celo življenje.

Ozdraviti tvojo bolečino ti ne more pomagati nihče. Ženske doživljamo razmerja z moškimi na čisto drugačne načine kot moški. Ženske jemljemo življenje s čustvene strani in pričakujemo, da nam bodo moški enako podarjali svoja čustva. Glede na to, da sem tudi jaz v življenju doživela svojo mero čustvene bolečine, sem se začela ukvarjati z iskanjem odgovorov v knjigah, v knjižnici sem začela izbirati za branje knjige, ki opisujejo medsebojne odnose, pa tudi knjige o odzivih na medsebojna čustva žensk, kot tudi moških. Največ mi je dala misliti knjiga “Skrita narava moških”, kjer nam avtor zelo lepo opisuje zlasti odnos moških do žensk na splošno, odnos do svoje žene in družine. Oni pojmujejo svojo nezvestobo zelo široko, ne zdi se jim kaj posebno pomembna, pa tudi na ločitev od družine ne mislijo, v večini primerov. Težko razumejo, zakaj smo ženske tako močno prizadete. Ne morejo razumeti, da večina žensk potrebuje za skok čez plot čustva, pri njih gre v večini primerov samo za spremembo. Sicer pa ne morem tu opisovati cele knjige, in tudi rešitve se ne najde v njej, lahko pa nam pomaga vsaj delno razumeti, zakaj toliko moških ne zdrži samo s svojo ženo, čeprav v resnici ljubijo samo njo. Zato, če ga res iskreno ljubiš, pa bi rada malo bolje razumela vajine težave, poiskusi v knjižnici poiskati to knjigo, napisal jo je psiholog, ki se je posvetil raziskovanju moške psihe.

lp

Praviš, da si nedolgo nazaj izvedela. Torej ti ni povedal on. Kako pa si izvedela?

Plexi,
zelim ti, da ce sta s partnerjem se vedno skupaj, da bi mu cimprej odpustila. Sicer moras/ta ziveti v peklu. Tudi ce nista vec skupaj, mu odpusti. Predvsem zaradi sebe. Svet je lep!!!

Npr. razne druge osebne katastrofe, kot je rak, bolan otrok, smrt ljubljene osebe, izguba službe, prenašanje nemogočih, škodljivih sosedov…je veliko huje, kot čez ramo vreči dogodek, ko tvoj eno uporabi kot ančko za napihnit. Zdaj pa že nehaj pogrevat, začni obnavljati ljubezen in mu za začetek povej, da si bila zelo žalostna in prizadeta. In do smrti bodi o tem tiho. Potem pa samo še poljubčki, ljubezen in čuječnost, da se zaveš, kaj se okrog tebe sploh dogaja. Bodi vesela in občudovanja vredna, veseli se vsakega novega dne, ko se počutiš dobro. Slaba volja samo preži, da se naseli. Srečno!

New Report

Close