V mojem živlenju se je zgodilo veliko stvari. Moram priznati tudi veliko pozitivnih, imam razloge da sem vesela, da sem srečna.
A jaz še vedno lutam v nerazčiščenih odnosih. Nekateri so širili laži o meni, a bolj kot to me je prizadela oseba ki je te laži poslušala in meni ni pustila da povem svojo plat zgodbe. Saj ta oseba ne želi več poslušati teh stvari.
Do mene pravi da čuti isto kot prej, vendar jaz vam kdaj je nekdo iskren in kaj si misli kadar govori… Odnos je čisto drugačen, zdi se mi da jaz nisem več pomembna. Boli dejstvo da sva s to osebo imeli iskren sproščen odnos, ki pa ga ni več. Vsaj z moje strani ni več zaupanja. niti ni želje da bi se videla to osebo, a drugič bi dala vse da bi bilo kot včasih…

Želim si že enkrat zaključit, nočem o tem več govorit (z možem govoriva o tem, pa ga nočem več obremenjevat, saj lažje je ko se z nekom pogovoriš, a to ni rešitev). Ostajam prizadeta,boli!

Potrebujem svojo energijo, voljo, smeh, veselje…
Saj pridejo dnevi, ko že manj razmišljam o tem, vendar čutim da nisem dovolj močna da bi preprosto pozabila in šla naprej…

Povejte mi na koga naj se obrnem? Kaj storite vi?

Hvaležna vam bom

Draga Radabi,

svetujem ti, da osebi, ki bolj verjame lažem kot tebi, napišeš pismo. V pismu napiši, kako te boli dejstvo, da ti ne verjame in kako ti je žal, da vajin odnos ni več tak kot je bil nekoč. Napiši ji tudi, da si želiš, da bi odnos med vama spet bil sproščen in zaupen kot nekoč. Prav tako ji lahko v pismu opišeš svojo plat zgodbe. Pomembno pa je, da si iskrena in da ne pišeš neresnic.

To je vse, kar lahko ti narediš. Kako se bo na to ta oseba odzvala, ni več odvisno od tebe, temveč od nje. Če se ta oseba ne bo odzvala, ali se bo odzvala negativno, se boš morala sprijazniti s tem, da vajin odnos ne bo več tak kot nekoč. Vsekakor pa boš vedela, da si naredila, kar je v tvoji moči.

Srečno!

Skušaj se z njo pogovoriti, razjasniti tisto kar te teži, Če tej osebi vajino prijateljstvo kaj pomeni, te bo pripravljena poslušati in razčistiti, če ne je bolje, da ostane tako, saj tudi ti praviš, da jo ne želiš videti oz,. srečati. Če bo tako ostalo tudi po tem, ko ji boš povedala, se pač nehaj obremenjevati, saj prave prijateljske zveze zdržijo marsikaj, navidezne pa se slej ko prej pretrgajo.
Imam podobno izkušno, trije pari smo bili res dobri družinski prijatelji, potem se je zgodilo neko tožarjenje v katero nisem bila vpletena, čeprav je do njih dveh prišlo, kot da sem bila. Poklicala sem ju po tf., povedala kakšna je resnica. Olajšala sem si dušo, vendar se naše veze niso več vzpostavile. Čestitamo si za novo leto, poklepetamo , ko se srečamo to pa je tudi vse. Nič več druženj, nič več izletov, nič več žurk…nekaj časa sem se čutila prizadeto, ker nisem bila kriva, vendar življenje gre dalje, kolegic je še dovolj, v mojem življenju se rojevajo nova prijateljstva…tako je življenje, nikar se ne obremenjuj, imaš svojo družino, to je pomembno, prijateljico pa si zagotovo še najdeš, ne moreš dovoliti, da nekdo tako zelo vpliva na tvoja čustva.

Razčisti in bodi zopet vesela in srečna, z njo ali brez nje, pojdi novim dogodkom naproti, ki naj bojo srečnejši

Eh, ja…. rada bi…. Veš kaj vse bi mi vsi radi? Popolnoma razumem in zelo dobro tudi poznam podobno situacijo.

Zdaj ko sem že stara pametna sova, bi ti rekla takole: nekaj ni bilo v tem odnosu OK, da so sploh laži delovale na to tvojo osebo. Nekaj z njene strani nikoli ni bilo tako močno in polno kot s tvoje. S tega stališča moraš pogledat na stvar, bi rekla. Morda ta odnos sploh ni bil nikdar vse to, po čemer zdaj tako hrepeniš? Če ni bil, potem je prav, imaš takorekoč srečo v nesreči, stvari so se razpostavile na svoja mesta, kamor spadajo.

Nekako si mislim, da ni osebe v mojem lajfu, ki bi o imela rada in bi imela z njo tak iskren in dober (so)odnos, da ne bi bila jaz tista prva, ki bi ji dala možnost pogovora in razlage… Pa ne s stališča “ali je res, kar so mi rekli” ampak “zakaj misliš, da so tvezili take stvari o tebi?”

Pomisli malo.

Srečno!

Ja nisem povedala da ne gre za kr eno prijateljico, ampak za osebo ki je močno povezana z najino družino in je starejša. vse skupaj je pravzaprav v družini. Družina ti je dana, prijatelje lahko izbiraš.

Ta oseba je drugače zelo odprta do vseh in vsem pripravljena pomagati, tudi meni. vendar ne ve da bi meni več kot pomoč prav pomenil iskren pogovor, drugačen odnos. se mi zdi da sicer ko sva skupaj mogoče malo pozabim(včasih), vendar ko odide tista praznina ostane.

Ni lahko kar začeti razglabljati o stvareh iz preteklosti, stvar je še veliko bolj zapletena kot si lahko mislite. Tukaj je več oseb vpletenih le da mi ta pomeni največ. Kaj naj, če si zapira oči. Moj mož ji je že večkrat rekel da noče videti nekaterih stvari. mene pa najbrž ravno to najbolj boli. In vem da mi bo rekla tudi če začnem pogovor, če zahtevam da ona prekine stik s tisto osebo, ki je lagala, bo rekla da tega ne more. Lahko ji mečeš pesek v oči, lahko ne vem kaj nrdiš pa bo še vedno slepa.

Zanjo je preteklost pozabljena (čeprav ne verjamem, le govorit pa noče več o tem) Meni pa ostajajo nerazčiščeni odnosi in zato ne najdem drugega načina kot da se umaknem (pa se ne morem vedno), ne bom je klicala, ne bom hodila veliko tja… Naj vidi da je nekaj narobe… Mogoče me bo potem vprašala.

Ne vem ali je prav ali ne.

Vidim da so nekateri srečni na račun moje nesreče. kako naj se lotim tega? Kako naj se jim smejem v obraz? Vem jim ne smem dati zadovoljstva moje nesreče. To je njim hrana.

Zakaj se meni to dogaja, ko pa v življenju nisem nikomur hotela nič slabega???

ali mislite da pomaga strokovna pomoč, da nekako najdeš pot naprej in to pustiš za sabo?Na koga naj se obrnem?

No naj povem, da sicer nimam vdružini tako “prisrčne” osebe kot jo imaš ti, pač pa moja soseda, ki sem jo imela za zelo dobro prijateljico trosi toliko laži o meni, da si še sama verjame da je res. Nekaj časa sem bila jezna na njo, zdaj pa se mi samo še smili, saj če imaš trdna načela, če veš, da živiš pošteno in kadar opravljaš da ne trosiš laži, potem se nimaš česa niti sramovati, niti bati. Najdi ljudi, ki jim lahko zaupaš, prijateljico, kot sem že napisala terapevta,… skratka ti moraš predelati sama te stvari in jih ozavestiti, potem ti bo veliko lažje.
Vsak ima svoje probleme z bljižnimi, mene naprimer moti, da mi moja tašča nikoli ne pomaga, da nas je nekako odpikala, ko pa so slavnostni dogodki je pa kot pav, moja mamica pa vedno nekako pristrani a vedno prisotna da pomaga. Sama vem kaj mi več pomeni in to tudi cenim, vsak se pa slej kot prej sreča z drugo stranjo palice.
No za konec ni res kot je napisal kruhov cmok, da si ti kaj kriva – po mojem nisi, samo nekateri ljudje enostavno ne prenesejo, da so drugi srečni – ubogi.