Nezadovoljna sama s sabo
Pozdravljeni!
Nekaj časa me že muči nezadovoljstvo s sabo, pa sem se obrnila k vam po nasvet.
Na sebi opažam nekaj stvari, ki me vedno bolj motijo.
– Prva in najhujša je želja po ugajanju. Ne mislim na izgled, ampak na to, da vedno pomislim:”Kaj pa si bo ta mislil o meni, če rečem to, naredim to, se obnašam tako…”
Zato sem v družbi zelo malokrat res sproščena. Zdi se mi, da se ljudje znajo pogovarjati o tisoč stvareh, jaz pa nekako ne. Vedno imam občutek, da o temi ne vem dovolj. Ob 2 majhnih otrocih (2 in 4 leta) mi zmanjka časa za branje časopisov, knjig…, kar sem včasih zelo rada počela. Zato me je vedno po malem strah, da bleknem bedarijo in bom izpadla kokoš. Hkrati pa vem, da sem še večja kokoš, če sem tiho:))
V službi imam občutek, da so vsi bistrejši od mene. V šoli, na faksu… tega občutka nisem imela, saj nisem imela nikoli težav. Tu pa se mi zdi, kot da hitreje pozabljam, da svojih znanj ne znam pravilno usmeriti, uporabiti. Res pa je ta občutek še prisotnejši sedaj, ko delam le po 6 ur (do 3. leta otroka).
V moževi družbi se vsi veliko ukvarjajo s športom. Sama kak hud športnik nisem bila nikoli, hodim pa 1x tedensko na badminton in 1x na aerobiko. Smučam kar OK – in to je vse. Zato se stalno počutim nelagodno, ker nisem FIT, kot vsi ostali, ker sem štor za igre z žogo, ker…
Med prijateljicami ne znam več biti popolnoma sproščena, ker so vse duhovitejše, urejenejše…
Potrebujem nasvet, kako naj se prepričam, da sem čisto en povprečen človek – da niso vsi boljši od mene, a da je zato tudi na vsakem področju cela četa ljudi boljših. Nasvet, kako biti sproščen in ne misliti na to, da moram biti vsem všeč – od neznanca, ki ga prvič vidim, do nekoga, s katerim se že dolgo poznam.
– Naslednja nadloga, ki me pesti zadnje čase (kake pol leta), pa je lenoba, neučinkovitost… Doma se nabirajo kupi neopranega perila; stanovanje počasi postaja podobno ropotarnici; še otroka večkrat pogledata kakšno risanko, kot sta jo včasih. Hkrati se mi nabira zamudnina v knjižnici, obisk frizerja prestavlja iz tedna v teden že 3 mesece; zvečer večkrat obvesim na kakem forumu, kot pa vzamem knjigo v roke (in če jo – po 3 straneh zaspim). Postala sem tak lenuh, da mi je velikokrat že umivanje glave zvečer odveč in ga prestavim na naslednji dan. Vse, kar storim zase zadnje čase, je tista ura badmintona in aerobike – pa še to iz same trme, saj se mi nikoli ne da iti (ko sem tam je seveda super). Torej bi spet rabila en nasvet – kako se brcniti v rit in postoriti, kar je potrebno.
Res sem se razpisala, upam, da se boste uspeli prebiti čez tale esej.
Hkrati pa bi še vprašala, v katerih mestih poteka vaša šola. Sicer itak ne vem, če si bom pripravljena vzeti vsak teden eno popoldne za ta namen, ampak – mogoče se pa do jeseni tako naveličam tega stanja, da to vseeno naredim.(Oz. upam, da se do takrat delno izkopljem iz njega in bom vedela, da TO MORAM narediti zase:).
Hvala.
Pozdravljena,
vidim, da se absolutno preveč ubadaš s tem, kakšna naj bi bila… si ne zaupaš, da si v redu že sedaj?…. In kaj potem, če nisi na tekočem z novicami? Sama ne sledim več poročilom na tv, časopisom… itd, vendar enostavno vem stvari, ki so RES pomembne za življenje, ne pa neki trač, ki te prisili, da se več ukvarjaš z drugimi kot sama s seboj.
Si kar predstavljam, kakšne debate potekajo v službi – verjemi mi, tu bi tudi jaz povlekla takratko..:))) Ljudje se enostavno ne znajo več pogovarjati o sebi in prisluhniti drugemu – zato pa je nujno potrebno poznati vse trače, da lahko sploh komuniciramo..::)))
Dokler ne boš všeč sebi, ne boš mogla biti všeč drugim ljudem…. Ko pa boš enkrat RES zadovoljna s sabo, ti bo pa res čisto vseeno, kaj si drugi mislijo o tebi… Verjemi mi, si ena čisto povprečna in fajn pupa!…
Glede lenobe in neučinkovitosti pa: dokler ne boš trdno stala z obema nogama na zemlji, se boš težko pripravila do kakršnegakoli premika. To, da greš enkrat tedensko na badminton in enkrat tedensko na aerobiko, zagotovo ni dovolj, da bi v sebi prebudila željo po gibanju.
Potrebuješ nekaj, kar boš delala vsako jutro – napr. 20 min osnovnih vaj tai-chija je dovolj, da spraviš svoje telo v gibanje. Tudi tibetanske vaje ali pozdrav soncu so super za jutranje prebujanje. Boštjan ti bo mogoče lahko več povedal o njihovem DVD-ju, imajo pa še cel kup uporabnih stvari.
Zdaj pa TI pokaži, da si dovolj trmasta..:))), da se boš enih ali drugih vaj resno lotila in jih delala vsaj 14 dni – da tudi tvoje telo začuti potrebo po njih. Potem pa bo steklo samo od sebe.
Poveži se s Zemljo – pelji otroke ven, na sprehod v naravo… za nekaj minut položi dlani na travo ali zemljo…. objemi kakšno drevo in si predstavljaj, da iz tvojih nog poganjajo korenike do sredine Zemlje…
Nihče te ne bo nikamor brcnil, če se ne boš sama. :::)))) Četudi boš začela obiskovati Šolo čustvene inteligence, boš vseeno morala storiti še kaj drugega zase….
Pozdravček, Amedea
PS: če imaš občutek, da postajaš odvisna od surfanja po netu, naredi poskus: poskušaj zdržati vsaj en teden, brez da bi šla na net za namene surfanja. Če tega ne boš zdržala, moraš resno razmisliti o tem. Vedi, da bi vsako uro, ko si na netu, lahko naredila čudeže, s pranjem glave vred.:)))(sem preživela vse to, zato te razumem…)))))
Drži se!
Pozdravljena,
> Dokler ne boš všeč sebi, ne boš mogla biti všeč drugim ljudem….
HM, očitno ima tudi to malce opraviti z drugim delom posta – z “brcniti se v rit”. Predvidevam, da ko bom učinkovitejša – bom tudi bolj zadovoljna s sabo in … mogoče si postanem celo všeč:))
> Potrebuješ nekaj, kar boš delala vsako jutro
Ja, mož vsako jutro naredi nekaj ciklov pozdrava soncu in pravi, da se veliko bolje počuti. Obljubim, da se mu jutri pridružim. In pojutrišnjem in…
Vseeno pa bi rada kaj več slišala še o CD-ju, Boštjan, prosim.
> pelji otroke ven, na sprehod v naravo… za nekaj minut položi dlani na travo ali zemljo….
z otrokoma smo veliko zunaj, da pa bi objemala drevo… hm, mislim, da potrebujem en majhen miselni preskok:)) Mogoče pa poskusim – ko bom sama z otrokoma – saj veš: sem pač še v fazi:”Kaj pa si bodo ljudje mislili, če bom objemala drevo!”
>Nihče te ne bo nikamor brcnil, če se ne boš sama. :::))))
Ja, gotovo je res tako.
>poskušaj zdržati vsaj en teden, brez da bi šla na net za namene surfanja
še nekaj dni počakam, če mi odgovor nameni tudi Boštjan, potem pa začnem s preizkusom odvisnosti od neta
Hvala, Amedea, za tvoj odgovor. Svaka čast, da tako promptno odgovarjaš in moram reči, da so odgovori res na mestu. Ni kaj – očitno se moram konkretno vzeti v roke. Takoj zdajle začnem!
Otroka bosta kako urico pogledala ŽIV ŽAV, nato gremo ven. In ravno v tej urici lahko že marsikaj postorim. Evo-ugašam računalnik:)) Čao!
1. naloga: postati si moraš všeč!!!
Torej poskrbi za svoj izgled ( frizura, make-up, kupi si kakšne luštne nove cunjice, nekaj, v čemer se boš počutila zapeljivo) . Ko boš všeč sebi, boš všeč tudi drugim. Kašen bolj dolg pogled s strani moškega sveta ti lahko zelo dvigne samozavest.
Posledično bo šlo vse samo od sebe – ta nova energija ti bo dala voljo za več rekracije ( = še boljša postava = še boljši občutek o sebi = še več samozavesti), kar ti bo dalo še dodatno energijo, da boš domače stvari opravila kar mimogrede ( zraven si prižgi radio – ob dobri muziki gre delo lažje od rok).
Glede samozavesti v družbi pa si nikar ne beli glave – nihče ne ve vsega. Če ti kakšna stvar ni jasna, se samo prikupno nasmej in obrni pogovor v drugo smer.
Zavedaj se, da je vse v tvoji glavi – dobre in slabe misli o sebi. Napodi slabe in se glej z lepimi očmi. Imej se rada!
Draga Zgoljo!
Primerjanje z drugimi vas ne bo daleč pripeljalo in želja po ugajanju drugim tudi ne. Nikoli ne boste mogli biti taki, da bi ugajali prav vsem, vedno se bo našel kdo, ki mu nekaj pri vas ne bo všeč. Pot rešitve zato ni v tem, da se trudite ugajati ljudem, temveč da postajate čim bolj notranje stabilni in manj odvisni od tega, kaj si drugi ljudje mislijo o vas, ali vas sprejemajo ali ne, kaj govorijo o vas … Pa kaj potem, če boste kdaj bleknili kakšno bedarijo! Zato še niste slab človek! Vsakdo pa ima tako svoje mnenje in pogled na svet (nekoč se je večini ljudi ideja, da se Zemlja vrti okoli Sonca tudi zdela bedarija, pa se je potem izkazalo, da je res). Sprostite se in se ne obremenjujte toliko z drugimi! Vem, da to ni tako preprosto, a je edino zares osvobajajoče in dolgoročno gledano edina rešitev.
Predlagam vam, da poizkusite z rednim sproščanjem ali meditacijo – tako boste v sebi našli notranji mir in se tudi bolj zavedali sebe – tistega dela vas, ki je samozavesten, ljubeč, radosten … Okrepili boste tudi notranjo stabilnost in občutek lastne vrednosti. Vredni ste zato, ker ste človek, četudi česa ne veste ali pa niste spretni pri igrah z žogo! To morate najprej sami vedeti in čutiti v sebi, potem bodo nekatere stvari odpadle kar same. Pomagate si lahko tudi z afirmacijami, predvsem pa delajte na tem, da sprejmete sebe, takšno kot ste. Sprejemanje sebe je prvi korak do resničnih sprememb.
Glede lenobe in neučinkovitosti pa: ker niste sproščeni in zadovoljni s seboj, vam tudi zmanjkuje prave energije in volje do življenja, zato postajate neučinkoviti, se vam ne ljubi, nimate prave motivacije … Vzorci razmišljanja in čustvovanja, v katere ste ujeti, vam kradejo vitalno življenjsko energijo. Verjamem, da ko se boste lotili spreminjanja sebe in svoje samopodobe, boste postopoma v sebi začutili tudi več življenjske energije in vitalnosti za vsakdanja opravila.
Možno pa je seveda, da ste dejansko preobremenjeni: mislim si, da se ob službi in dveh majhnih otrokih to lahko hitro zgodi. Je možno, da se kako razbremenite – da kakšno stvar postoriti namesto vas kdo drug? Sicer pa si poizkusite smotrno organizirati dan in razporediti svoj čas – da ga boste uravnotežili med službo, družino in tudi časom zase. Planirajte si določene aktivnosti vnaprej in ko pride čas zanje, zberite voljo in se jih lotite – ne pustite, da vas lenoba premagati. Spodbudite se lahko tudi tako, da pomislite, kaj vam neka dejavnost prinaša, kako se po njej počutite (to že uporabljate, da se motivirate za aerobiko in badminton).
Šola čustvene inteligence sicer poteka večinoma v vseh večjih slovenskih krajih – vpis v prvi letnik bo ponovno septembra, lahko pa se na naši spletni strani že sedaj prijavite na brezplačne e-novice in obveščali vas bomo o vseh naših dejavnostih. Res pa je, kot pravite: mora nam iti dovolj slabo, da smo pripravljeni kaj spremeniti in izstopiti iz starih vzorcev življenja. In se veselim, če se jeseni vidimo! Verjamem, da vam bo naš program lahko pomagal pri sistematičnem in kontinuiranem delu na sebi!
Vse dobro vam želim in veliko notranje moči!