Nikoli si nisem mislila, pa se je zgodilo tudi meni…
Skoraj v štiridesetih, samska na internetu začnem študirat nek tečaj. Spoznam nekoga, do katerega me vedno bolj in bolj vleče. Vsak na svojem koncu sveta, 6 ur časovne razlike, od mene starejši 19 let. Mi pošlje sliko, jaz njemu, pogovori postajaji vse globji in globji… nežne in strastne energije občutim prav fizično.. pove mi, da se je zaljubil vame, kar si nikoli ni mislil, da se lahko zgodi… V tem času se zame zanima še nekdo “z mojega konca”, mlajši od mene, ves navdušen, želi me pobliže spoznati… o tem fantu povem svojemu internetnemu prijatelju in ta napačno sklepa, da sva skupaj. Ko mu povem, da to ni res, da so to samo želje tega fanta, niso pa moje, postane zmeden. po nekaj dneh mi je poslal pismo, v katerem mi pove, da se je dobro počutil, ko je mislil, da sem z nekom. Na ta način je videl, kako globoka je njegova ljubezen do mene, da ne more prositi za več, kot je to. da je zadovoljen s tem, kar je in si ne želi prizadevati za več kot to, ker je že itak dovolj prizadevanja v njegovem življenju bilo.

Mene niti najmanj ne privlači ta mlajši moški, ravno obratno. Ne morem si pomagat. Ne vem, kaj naj naredim, rada bi realne odnose v svojem življenju, ne rabim nekih namišljenih, pripravljena sem se srečat z njim in želim si biti z nekom, ki me bo ljubil in jaz njega.
Že včeraj sem hotela mlajšemu povedat, da je moje srce ćisto drugje…
Ne vem, ali je iluzija en ali drug, ali oboje?!

Če te niti najmanj ne privlači ta mlajši moški, kakšna iluzija bi naj to bila? Tudi mene ne privlači en kup moških, in to sploh ni problem. Dokler ti njemu ne nudiš iluzije, da te privlači. Bodi poštena!
In starejši moški? Bodi pogumna! (in razsodna)
lp

To sem mislila ja, iluzija v tem smislu, če bi bila sicer z mlajšim, v mislih pa ves čas pri drugem. Predvsem poštena hočem biti vsekakor. Veliko ljudi kot vidim, drugim nudi iluzijo, da so privlačni. Ne povejo v resnici kaj mislijo ali čutijo, nekako kar hočejo še pustiti malo odprta vrata..

Slej ko prej človeka, ki živi z iluzijo. da ga ljubiš, prizadeneš. Dalje kot traja, bolj ga bo bolelo, ko bo padel na trda tla. Padel pa bo.

Vse skupaj je sama iluzija, ki se bo razblinila kot megla. Če pri skoraj štiridesteih samo po netu kontaktiraš z moškimi slabo kaže. Raje se loti takih iz mesa in krvi.

Draga Tina,

zelo preprosto: če vas mlajši moški ne privlači in ne želite, da bi bil vaš partner, ni potrebno, da gradite in poglabljate svoj odnos z njim. Če je potrebno, mu lahko na uvideven način poveste, da ne želite imeti z njim partnerskega odnosa (lahko sta prijatelja, če to seveda želite).

Kar pa se tiče prijatelja z interneta – lahko so pogovori z njim prav prijetni in obema v veliko zadovoljstvo. Če vam takšen odnos “na daljavo” ustreza, ga imejte. Morda se s svojim “internetnim” prijateljem kdaj tudi obiščete. Zavedajte pa se, da to ni realni partnerski odnos, kjer partnerja živita skupaj in se srečujeta z vsakdanjimi radostmi in tegobami skupnega življenja, ki so priložnost za osebno rast obeh in tudi za poglabljanje medsebojnega odnosa.

Pravite, da ne rabite namišljenih odnosov v svojem življenju, temveč realne. Razmislite torej, kaj pravzaprav želite in potrebujete. Morda pa v bližnji prihodnosti srečate nekoga, ki bo bliže vašemu koncu sveta, tako v fizičnem kot tudi psihološkem smislu.

Vse dobro vam želim!