No kar neki bluzim, da bi sama sebe najraj, ene parkrat čez nago rit. Vem, da sem čudna, da je brez veze kar mislim, sam ne vem kako naj si to zbijem iz glave.

Spoznala sem tipa in sem čist nora nanj on pa name, skupi sva šele tri tedne pa komi zdrživa en brez druzga, ko sva skupi se sam smejiva pa gledava se. Jaz pa se potiho full bojim, da bo šla tud ta veza, ki mi je noro dobra v k…., in razmišljam vse sorte. Kar začnem razmišlajt kako bi se mi podru svet, če bi se kaj skregala in šla narazen. Full se bojim, da bom kar neki začela bluzit, pa bi se tko rada kontrolirala, sem namreč full ljubosumna, pa se full nazaj držim. Včeri sem v telefonu, ki mi ga je posodu, k je moj crknu našla smse od njegove bivše, pa sem bla kar vsa narobe, pa čeprav vem, da je to zgodovina, da mi tud do kolen ne seže, pa da je itak nor name. No zej sem pa našla not še eno številko in to od mojga bivšega pa rečmo mi on nič ni omenu, da se poznata, čerprav sem jaz mojga bivšega njemu omenila. Kaj če ga pozna, ka naj mu pa rečem, zakaj mi ni povedu, da ga pozna? Ker navsezadnje sem ga jaz z njemu srala preden sem začela z njim hodit, tko, sva pač bla *** frenda, ampak k sem spoznala njega sem takoj prekinila, no pa mu tud nisem povedala. Mislim, res ne vem kako naj preženem iz glave črne misli, pa ko naj brzdam svojo ljubosumnost. No na cajte, se mi zdi, da znam bit že kar posesivna. No sam zej na začetku, je tud on, sam kaj pa bo.

Vem, vse vem samo to ne kaj naj nardim, da to v glavi počistim, prosim, za kakšen nasvet, to da sem čudna to vem.

Pozdravljeni,

glede na to, da ste s partnerjem skupaj šele tri tedne, no sedaj že štiri, je normalno, da sta še v fazi intenzivne zaljubljenosti, ko sta težko drug brez drugega, ko se vse zdi lepo in rožnato … Morda pa veste, da ima vsak partnerski odnos različne faze: da zaljubljenosti sledi “pristanek” na realnih tleh in soočenje s partnerjem takšnim, kot v resnici je (seveda tudi soočenje z lastnimi pomanjkljivostmi, pričakovanji, hrepenenji …). Ta pristanek seveda še ne pomeni, da zveze ni možno nadaljevati, le bolj se je potrebno potruditi zanjo in tudi sebe pričeti spreminjati. Tu se v resnici šele začne izražanje prave ljubezni v partnerstvu, tisto prej je le zaljubeljnost, ko gre vse samo od sebe. Preberite si v knjigi Od čustvene inteligence do modrosti srca (www.cdk.si/sci) kakšen članek o partnerskih odnosih, o zaljubljenosti in o ljubezni!

Glede svojega ljubosumja, ki ga opisujete, pa vam predlagam, da si preberete moj odgovor pri temi “Ljubosumje”, ki je objavljen malo nižje na tej strani in kjer podrobno opisujem, kaj se da z ljubosumjem narediti.

Želim vam vse dobro!