Dober dan.
Berem redno forum Domače živali in vsake toliko se zgodi, da se skregajo zaradi živali, odločitev lastnikov, nakupa… Kregarije gredo v ekstreme, seveda pa ti ljudje ne izdajo svoje identitete. Skrivajo se za anonimnostjo foruma/forumov. Človek vpraša za nasvet, nazaj pa dobi bombe. Polni so gnusa proti ljudem, ki živali ne tretirajo po edinem receptu, ki ga priporočajo sami.

Ali jim lahko priskočite malo na pomoč? Namreč zdi se mi, da v dobro živali naj ne bi vzpostavjali slabega odnosa z ljudmi, ki so morda potencialni bodoči lastniki npr. potepuških psov? Mene so že dvakrat odvrnili zaradi agresivnega načina. S svojim načinom pljuvajo v skledo sami sebi.
Da še enkrat ne omenjam tega, da je po njihovem edini način ljubiti živali agresivno se zavzemati za njihove pravice.

Lepo Vas pozdravljam.

procentualno je tudi v Sloveniji več psov in mačk kot otrok. Žal ta podatek ne vliva kakšnega (pre)velikega optimizma.
Tudi jaz sodim med tiste redke, ki še želijo ohranjevati trezno glavo ob vedno večjem lobiju ljubiteljev živali.
To, kar tovrstno ljubiteljstvo zadnja leta zganja s svojo t. i. ljubeznijo do živali presega vse razumne meje.
poleg ostalega je zame zelo zasrkbljujoča higiena. Opažam otroke, ki zraven staršev poljubljajo psa na smrček in mu izražajo take in drugačen nežnosti, starši pa – nič !popolnoma nerazumljivo mi je, da v (pre)majhnih stanovanjih, kjer še otroci nimajo dovolj prostora za gibanje in igro, tlačijo še psa !
Pa še bi lahko naštevala.

Da ne pozabim:
tudi pri nas imamo psa, živi v svoji uti za hišo, nikakor pa mu ne dovolimo, da bi se valjal po hiši, zlasti ne po kuhinji in kavču!!!!!!!!!!

Osebno bi bila izjemno vesela, če bi pasjeljubci vsaj neakj procentov svoje zgrešene ljubezni raje preusmerili na lastne otroke, ali konec koncev- na soljudi……..

Na forumu si že morala neumnosti spraševat, da so te odkljukali.
Če želiš žival posvojiti, ne potrebuješ forumskega pritrdila in 101 nasvet, greš v najbližji azil, posvojiš živali in pika.

Zato ne javno jamrat.
Dekleta na forumu že vedo kaj govorilo,
tedensko rešujejo zavržene živali, zdravijo jih, peljejo sterilizirat/kastrirat, da bi bilo takih nesrečežev vse manj ter jih oddajo v primerne roke.

Povej eno, ki ima doma 10 mačk in psov. Če bi poznala Zakon o zaščiti živali potem bi vedela, da je dovoljeno imeti 5 živali, za ostale inšpekcija odredi izvržbo, če jih pred tem sam ne oddaš.

Veseli me, da vsaj na omenjenem forumu dekleta, ki jim ni vseeno niti za živali niti za lastne otroke saj so večinoma so mamice.
Ne govorita traparij in pometita pred lastnim pragom.
Vsaj na pravi forum sta prišli, prepričana sem da vama bodo Boštjan in njegova enkratna ekipa, dali primeren nasvet,
katerega se, za vajino dobro, držita.

Pozdravljeni!

Sicer mi v prvem postu ne gre nič v nos, pač Tarja se je pritožila, da je na forumu ljubitelji živali preveč arogantnih ljudi, preveč zbadljivih odgovorov, ja draga moja povsod so in pač na javnem forumu jim tega “žal” ne moramo preprečiti. Res sem tudi sama tam zasledila nadvse neprimerne odgovore, na čisto običajna vprašanja, ki se jasno tičejo foruma.

Drugi od Stephanie pa mi je šel zelo v nos, pač pri vas imate psa kot dodatek, kot čuvaja, mi pa ga imamo kot hišnega ljubljenčka in VEDI je bolj čist kot marsikateri otrok, kopam ga redno, krtačim in tačke umivam večkrat dneveno, tako, da ne more biti higiena vprašanje, eni imamo psa in skrbimi za njega, če je vaš umazan potem sebe vprašaj kakšna gospodarica si, saj se sam ne more in ne zna urejati, skratka njegova higiena je v tvojih rokah. Da pa kuža da meni ali otroku lupčka oz. obratno pa je čisto normalno za vsakega, ki svojega psa jemlje kot člana družine in ne kot dodatek. Skratka vsa vprašanja in vsi odgovori so na tebi in če ti ni všeč kaj delamo eni s svojimi psi, se preprosto obrni stran in komentiraj zgolj tisto, kar se dogaja pri tebi doma, prepričana sem, da se najde kup napak ampak sodnik nisem jaz, kot tudi ti ne.

Lep večer še naprej!

Lej jih babe forumovske, spet na kupu!
Samo radi mejte, sebe, svoje bližnje pa na živalce nikar ne pozabite.

Zakaj pa mislis, da bi moralo biti vec otrok? A morda ves, da po stevilo prebivalcev na Zemlji do leta 2050 – ce se bo ohranil tak trend rasti – preseglo 9 milijard? Ze zdaj je planet prenaseljen, polovica prebivalcev na svetu pa revnih.

“Sicer mi v prvem postu ne gre nič v nos, pač Tarja se je pritožila, da je na forumu ljubitelji živali preveč arogantnih ljudi, preveč zbadljivih odgovorov, ja draga moja povsod so in pač na javnem forumu jim tega “žal” ne moramo preprečiti. Res sem tudi sama tam zasledila nadvse neprimerne odgovore, na čisto običajna vprašanja, ki se jasno tičejo foruma.”

To se vam zdi normalno?

“Vsaj na pravi forum sta prišli, prepričana sem da vama bodo Boštjan in njegova enkratna ekipa, dali primeren nasvet,
katerega se, za vajino dobro, držita.”

In tole je odgovor užaljene Yo? kakšn šnel kurz ČI bi ti dobro del.

Na omenjenem forumu sem tudi jaz že opazila agresijo in arogantnost. Sicer kapo dol pred puncami, ki rešujejo zavržene živali, to so plemenita dejanja. Me pa zbode sebična ljubezen do živali. Recimo, da če imaš rad mačko, potem jo boš zapiral v stanovanje, da se ji kaj ne zgodi ?! Po vrhu pa trdil in dokazoval, da je med 4 stene zaprta mačka srečna ?! Lepo vas prosim. Žival je živo bitje, ki čuti in ne predmet o katerem človek odloča v kateri kot ga bo postavil.

Pozdravljeni, vsi ljubitelji živali!

Prav zanimivo in živahno je tole vaše pisanje in razmišljanje. Različna mnenja, pogledi in izkušnje, vmes pa tudi nekaj bolj intenzivnega čustvenega dopisovanja.

Zgovoren je lahko izvor besede komunikacija. Beseda izvira iz latinske besede “communicare”, kar pomeni “narediti, da nekaj postane skupno, deliti nekaj z nekom”. Namen komunikacije je torej izmenjava sporočil, mnenj, idej, pričakovanj, čustev, občutkov, želja … Ni nujno, da se v pogovoru vedno strinjamo drug z drugim in ni potrebno, da vedno pridemo do skupnega mnenja. Pomembno pa je, da se trudimo za kulturo dialoga, da drugega pozorno poslušamo, da s svojimi sporočili nismo vsiljivi (ne besedno in ne v čustvenem smislu), da ne prestopamo meje odgovornosti in da postavimo mejo, kadar je to potrebno. Tudi odprtost in strpnost do (mnenj) drugih sta zaželjeni.

Vsekakor pa se mora vsak človek sam odločiti, da želi izboljšati svojo komunikacijo in odnose z drugimi (in seveda še prej priti do tega spoznanja). V to ga ne moremo prisiliti, lahko pa se zaščitimo pred njegovim (neprimernim) vedenjem tako, da mu postavimo jasno mejo, hkrati pa se trudimo za lastno čustveno stabilnost, tako da nas odzivi drugih preveč ne prizadenejo in ne vržejo iz ravnovesja.

Dostikrat se v življenju res dogaja, da smo zaradi zaščite neke skupine ljudi, živali …, torej na nek način v imenu strpnosti, nestrpni do drugih, ki niso tako strpni kot smo mi ali kot mislimo, da smo. Včasih so tak primer tudi “novo pečeni” vegetarijanci, ki so še včeraj jedli meso, sedaj pa so v imenu nenasilja (do živali) lahko zelo nestrpni in nasilni (do “mesojedcev”).

Pregovor lepo pravi, da naj vsakdo pomete pred svojim pragom. Soočimo se torej z lastnimi pomanjkljivostmi in odgovornostjo ter spreminjajmo sebe. Z lastnim vzgledom smo lahko največja spodbuda tudi drugim. Razvijajmo empatijo, razumevanje in dobro voljo v odnosih. Saj si takšnih odnosov vsi želimo, kajne?

…

želela sem dodati samo še to:

Človeški postanemo šele takrat, ko se zavemo, od kje prihajamo.

Ni naša naloga, da obsojamo tiste, ki kruto ravnajo z živalmi. Namesto tega raje pokažimo, kako znamo ljubiti tudi druga bitja, s katerimi delimo ta planet.

Hvaležni smo za vsak trenutek, ki ga lahko delimo z našim psom. Dajemu mu občutek varnosti in ljubezni. Vemo, da bo prišel trenutek, ko bo odšel za vedno.

Naj takrat odnese s seboj vsa občutja ljubezni, da jih bodo deležne tudi tiste živali, ki v svojih kratkih življenjih niso občutile topline.

Z ljubeznijo do vseh,

Amedea