Ko se vrtiš v začaranem krogu!
Pozdrav!
Imam problem, ki ga najbrž ne bo lahko napisati v parih vrsticah. Pa bom vseeno poskusila.
Imam partnerja in otroka (5 let). Skupaj sva že nekaj več kot 12 let. Dokler sva bila sama, sva kar dobro vozila. Vse je klapalo. Vedno sva bila veliko skupaj, tudi krog prijateljev sva imela skupen. Seks je bil super in ga je bilo dosti.
Zdaj pa, kot da bi se mi ustavilo. Nimam volje do seksa, nimam motivacije, ne zapeljujem ga z erotičnim perilom (kot sem ga včasih). Razumem, da je včasih posredi utrujenost od dela, od otroka, ampak zvečer se še vedno najde čas. V meni pa se nič ne premakne. Posledično sva potem oba nataknjena (negativno) in tudi komunikacija postane bolj tako-tako, in včasih čez dan padajo tudi obtoževanja (glede marsičesa: vzgoje, neorganiziranosti, …) in krog je sklenjen. Zvečer spet ne morem iz svoje kože, da bi ga zapeljala.
Ko pa še on suhoparno izjavi Greva f…, me pa itak vse mine.
Rada bi, da bi nama šlo bolje, ker tak odnos res ne vodi nikamor. Drugače smo vsi trije vsak prosti trenutek skupaj. Nimava hobijev, ki bi nas ločevali, vedno smo najraje skupaj in sami. Pogovarjava se dosti, ampak ko je tema seks, mu ne znam odgovoriti, zakaj je tako kot je.
Ne privlači me noben drug moški, niti za njimi ne pogledujem, tako da v tem ni iskati vzroka.
Včasih že razmišljam, da bi začela jemati kake viagre za ženske.
Pomagajte mi razumeti in poiskati kakšno rešitev.
Nobenega dvoma ni,da tukaj igrajo poleg osebnih odnosov se v veliki meri hormoni,v kolikor ne gre za prehudo navelicanost partnerja.
Ker te drugi ne zanimajo,kar je dobro,imas vse moznosti,da se potrudis za vajino zvezo,preden se se kaj ne poslabsa.
Morda pa bi bilo dobro obiskati ginekologa,pa ne zaradi viagre,temvec ,da se pogovorita in najde on v kakrsni koli obliki resitev zate.
Ja, sem veliko brala o tem zmanjšanem libidu zaradi tablet.
Jaz sicer že odkar sva skupaj jem tablete. Prej sicer druge, ko sem zaradi glavobolov prešla na Logest.
Če bi bil to vzrok, jih takoj vržem proč.
Rada bi bila spet kot prej, ko mi misel na seks ni bila obveznost ampak potreba in užitek.
A bo res treba do ginekologa?!
Pa vseeno bi kako spodbudo (v smislu viagre), a kaj takega obstaja? Vsaj začasno.
Sej pravzaprav ni težko. Oblečeš seksi gatke in petke in še kak vibros, pa ne moreš falit.
Sej v bistvu vse vem, samo pripraviti se ne morem k temu ;-((((
LP
Po moje ni nič narobe s teboj. Prišla si pač v fazo rutine, kjer se ne bliska ravno vse od vznemirjenja, kar samo od sebe, ampak je treba za to kaj zavestno narediti. Pa ne z erotičnim perilom in zapeljevanjem ( le zakaj bi ti zapeljevala njega? zakaj pa ne on tebe? ), ampak z vsakodnevnimi malimi dejanji naklonjenosti ( poljub, objem, kar tako, ne zaradi seksa), pomita posoda (on seveda), kakšen skupni večer, preživet zdoma, morda koncert, sprehod po šumečem listju, držeč se za roke… Obuditi morata trenutke vajinih prejšnjih let , si privoščiti kakšen seks na neobičajnem mestu, kot včasih…
Najboljši afrodiziak je občutek, da si ljubljen in zaželen, da se počutiš dobro v svoji koži, da si prava, polnokrvna ženska, poželenja vredna. Ampak vse to se zgodi v tvoji glavi, če so impulzi, besede in dejanja naklonjenosti z druge strani dovolj močna.
On je na potezi.
Uf, to je bil pravi balzam za mojo dušo.
Vem, da je tako. Včasih me kar stisne, da je vse postalo tako vsakdanje rutinsko.
Včeraj sem videla par (poznam oba) približno najinih let ali malo manj, sta se držala za roke. Sem se zamislila: Kdaj sva nazadnje midva tako hodila skupaj?
Vem, da življenje ni ena sama romantika. Je hudičevo realno. Tudi ne pričakujem, da me bo kar naprej za roko držal in poljubljal, malo pa le…
Zelo me moti tudi, ker se nič ne poljubljava. Mislim tiste prave poljube, strastne, jih ni ne pred, ne med niti po seksu. A je to normalno?
Logično, da se potem počutiš kot robot, ki dela nekaj samo zato, ker tako pač za ljubi mir mora biti.
Eh, ne vem več…
LP
Draga Tamara,
s tabo ni nič narobe. Tvoje doživljanje je povsem normalno. Gre za več dejavnikov, ki vplivajo na to, da je tako kot je. En dejavnik je dejstvo, da se pozornost žensk, ko se rodi otrok, od partnerja bolj usmeri k otroku. Otrok zahteva veliko pozornosti, in če partner pri tem ne sodeluje dovolj, je levji delež na ženskih plečih. Take okoliščine pa niso ravno afrodizjak za žensko dušo. Poleg tega omenjaš, da kakih strastnih niti nežnih poljubov pred in po seksu ni. Tudi to veliko prispeva k temu, da se ženska ohladi. Ženske, drugače kot moški, ne morejo spolnosti ločiti od čustev.
Ne bi pa rad, da izzveni, da je za vse kriv tvoj partner. Gre preprosto za to, da moški drugače funkcioniramo in ne sanja se nam prav veliko, kakšne so ženske potrebe. Tudi sam sem bil včasih tak, dokler se nisem začel poglabljati v odnos med spoloma. Za moške je seks zelo pomembna potreba in tudi sprostitev. Marsikateri moški zato ne razume, da se ženske ne morejo kar tako (na hitro in brez čustev) spustiti v spolni odnos. Pravzaprav se lahko, vendar nimajo nič od takega odnosa.
Naj ti povem, da je takih primerov precej, a se o tem ne piše veliko. V ZDA 40 milionov žensk, ki so imele pred poroko in pred rojstvom otrok zadovoljive spolne odnose, jih zdaj imajo bolj poredko, ko pa jih imajo, je to zgolj zaradi občutka dolžnosti in ne zaradi strasti in poželenja.
Rešitev je v pogovoru. Oba bi si morala ozavetiti, kakšne so razlike med spoloma. To bi bilo dobro upoštevati in se potruditi, iti drug drugemu na proti.
Žal je tema kar obširna. V knjigi Od čustvene inteligence do modrosti srca sem napisal na to temo nekaj (po mnenju nekaterih bralcev) razsvetljujočih prispevkov. Priporočam, da si jih prebereš. Pravzaprav bi to priporočal, kar vsem, saj se iz naslova razlik med spoploma pojavlja veliko težav.
Želim ti vse dobro!
Pozdrav!
Se najlepše zahvaljujem za odgovor. Najbrž bo prišla knjiga na vrsto v bližnji prihodnosti.
Zdaj morava s partnerjem predelati knjigo Razvajenost: rak sodobne vzgoje. Je že tudi bilo kar urgentno ;-)))
Kar se pa najinega odnosa tiče, pa vem, da bova zmogla, ker zaradi tega res ne bova riskirala naše družinice!
LP