Najdi forum

HALO!SPET JAZ TEČNARIM.
NEMOREM SI VEČ POMAGATI.VČERAJ SVA SE PONOVNO VIDELA IN MI JE ZA ZNORET.NEVEM KAJ SE Z MANO DOGAJA.NAJRAJE BI MU SKOČILA V OBJEM, A NE UPAM,MU IZDALA MOJA ČUSTVA, A SPET NE UPAM.NENEHNO MISLIM NANJ.SPET SEM SANJALO O NJEM.ČE ME PARTNER OBJAME MI GRE NA ŽIVCE,MU ODSTRANIM ROKO ITD.OBNAŠAM SE KOT NAJSTNICA,KO JE SREČALA PRVO LJUBEZEN IN JE OD LJUBEZNI PRAV SLEPA.KRIV PA JE TUDI ON,SAJ NENEHNO IŠČE POGOVOR Z MENOJ,ME OPAZUJE,ČEPRAV SE IZUMIKAM,IGRA SE Z MOJIM OTROKOM,ITD.SEDAJ SE NEBOVA VIIDELA EN TEDEN IN MI JE KOT NOČNA MORA.
PROSIM SVETUJTE MI.MU NAJ POVEM O ČUSTVIH ALI NAJ MOLČIM????????
NE UPAM MU POVEDAT V OBRAZ,SAJ SE BOJIM REAKCIJE.BOJIM SE DA BO REKEL”ČUJ OPROSTI AMPAK KAR JE BILO JE BILO”TEH BESED ALI PODOBNIH SE BOJIM.PRIDE EN TRENUTEK,DA BI GA POKLICALA IN MU VSE POVEDALA,ČEZ 5 SEKUND PA SI PREMISLIM.
KAJ NAJ?POMAGAJTE!!!!!

Spoštovana Ajša, predno se odločite za korak k bivšemu partnerju, se zavejte, da vaše sedanje doživljanje človeka, ki je bil vaš nekdanji partner, ni realnost sama, temveč vaše podoživljanje pretekle realnosti. To podoživljanje pa se prepleta z vašim hrepenenjem, željami, razočaranjem, jezo in še marsičem, kar se je nabralo tudi v odnosu s sedanjim partnerjem. Vse to močno zamegljuje realno gledanje tako na preteklost, kot na sedanjost. Kot bi se gledali v gladino jezera, ki je razburkano in pači vašo telesno podobo. Naša psiha je podobna takemu vzvalovanemu jezeru in nam zamegljuje presojo in objektivnost.
V takem razburkanem obdobju je edino, kar nam pomaga, da vidimo bolj objektivno, vzpostavljaje notranjega miru in osvobajanje razuma iz primeža vseh teh pestrih in vznesenih čustev.
Linija najmanjšega napora je, če se tem vznemirjenim čustvom prepustimo. Toda modro in odgovorno to ni. Poskušajte si v mislih predstavljati posledice, če se odločite za ponovno vrnitev (ali avanturo) z bivšim, tako zase in za vse ljudi, ki bi jih vaše ravnanje potegnejo v igro. Življenje je kot oder in mi smo hkrati režiser in glavni igralec. Kaj se bo na odru našega življenja dogajajo, koga povabimo v predstavo in kako ga odslovimo iz igre, je v veliki meri naša odgovornost. Tudi posledice svojih »režiserskih« odločitev nosimo sami, seveda pa jih čutijo tudi drugi.
Namesto v objem k bivšemu, vam svetujem obratno. Umaknite se, dokler je še čas. To, da vas je tako potegnilo v vrtinec starih čustev, je znak, da zveze z bivšim partnerjem niste zares predelali in zaključili (to se nam pogosto dogaja in je lahko tudi pomemben prispevek k razlogom, zakaj imamo težave tudi v naslednji zvezi. ) Nikakor pa sedanja čustva niso zagotovilo, da bi z bivšim življenje bilo res bolj srečno. Morda bi bilo, morda ne, toda sedaj ste kjer ste in verjamem, da je v tem nek smisel.
Seveda nima smisla ponovno vzbrstelih čustev zatreti, toda spodbujati bi jih bilo še slabše. Opazujte jih, se poglobite vase in se vprašajte, kaj se dogaja, kakšno bi bilo pravilno, modro ravnanje? Morda je ta kriza tudi priložnost, da spoznate sebe in svojega sedanjega partnerja v novi luči. Toda najprej odložite prtljago, ki jo nosite. Nihče vam ne odreka lepih spominov in res je morda morda bila bivša ljubezen čudovita, toda življenje gre naprej in čakajo vas nova spoznanja, morda tudi tisto o še globlji Ljubezni. Naj vas kamenček, ki se lepo sveti ne zavede, da bi spregledali celotno lepoto mozaika, ki ga gradi vaše življenje.

Hrepenenje, ki je v srcih vseh ljudi, pa se ne poteši le ob točno izbranem človeku. Nekoč spoznamo, da ga lahko poteši še marsikaj drugega, in v tem je lepota in svoboda življenja.

Šola čustvene inteligence
http://www.cdk.si/sci

SI MU POVEDALA ALI NISI POVEDALA ZA SVOJA ČUSTVA?

No, jest sem povedala, a preteklo je mnogo časa, preden mi je to uspelo. Sledilo je, da sem se naučila in še vedno se učim s svojimi čustvi ravnati drugače. Skušam ugotoviti, kaj je tisto pravo, kar čutim, zakaj je tako, kako naj pokažem, kako naj povem, da koga ne prizadanem.
Imam pa občutek, da se bom spraševala in učila vse življenje.

New Report

Close