Partner ni za posvojitev!
Pozdravljene!
Ze dolgo casa prebiram ta forum in vas obcudujem! Tudi sama sem se odlocila, da bi posvojila otroka, ampak partner se ne strinja. Petkrat sem bila na umetni oploditvi, a zal ni uspelo. Imam endometriozo in sem bila ze dvakrat operirana. Sem ze brez enega jajcevoda. Endometrioza se je zopet ponovila in ginekologinja mi je rekla, da mi bo morala odrezati se del crevesa. Ampak, da moram imeti prej roditi vsaj enega otroka. Od vsega tega sem ze rahlo utrujena! Z mozem sva se veliko pogovorjala. Prosila sem ga, da bi vsaj dala prosnjo.
Njega je prevec strah , ker imajo bioloski starsi eno leto casa, da vzamejo otroka nazaj. Ali je mogoce katera od vas imela podobno izkusnjo?
Jaz sem sicer mlada, 27 let. Moz pa ima 36 let. Vendar ta bolezen me skrbi. In vse te umetne so se dodatne brazgotine v mojem telesu.
Hvala za odgovore
Mogoče bi pa razmišljal drugače za mednarodno posvojitev kjer tega enoletnega roka ni. Mednarodna posvojitev je namreč dokončna tisti trenutek ko se odpotuje domov.
Če je to njegov edini strah potem bi bila to lahko rešitev.
Je pa tako, da niso vsi pripravljeni na posvojitev, še posebej ne ker je to v Sloveniji še vedno tabu tema.
Mislim pa da se s pogovorom in informiranjem da večino stvari urediti, razen seveda če je nekdo prav proti posvojitvi in zato ne bi sprejel otroka za svojega.
Zato pogovarjajta se, omogoči mu dostop do informacij katere mu bodo pomagale razumeti in premagati njegove strahove. Predvsem ga pa ne sili. Mogoče pa potrebuje samo malo več časa.
Pa ne skrbi njegova leta niso še leta, ki bi kakorkoli bila ovira pri posvojitvi.
ELLA: Samo korajžno.Pri nas je minilo dva meseca, od kar je odločba pravnomočna in ti lahko povem (glej prejšne poste), da je tako lepo in toliko se dogaja tisto leto,da smo o tem, da bi lahko šlo kaj narobe, razmišljali precej manj, kot smo pa mislili da bomo.
Vsem skupaj pa še enkrat: Obrnite se na CSD v svojem kraju in začnite postopek.Pustite svoje težave pri zanositvi za seboj (midva sva se “matrala devet let ) in verjamite v to, za kar ste se odločili.
KITTY:Z vsem spoštovanjem do tebe in tvojega truda na temo posvojitve pa vseeno mislim, da je prišel čas, ko bi lahko prenehali govoriti o tem, da so posvojitve pri nas tabu tema.
Morda tako razmišljam, ker se je za nas tri srečno izteklo in če pogledam okolico, ki sva jo mogla tudi sama pripravljati in “izobraževati” na to temo, pa mislim, da glede na odzive, posvojitev ni nobena tabu tema, ampak SREČA ZA STARŠE IN OTROKE.
Najprej se s partnerjem pozanimajta, kakšne so realne možnosti, da postaneta biološka starša. Vprašajta se, ali si morda želita tudi življenje brez otrok. Ljudje smo različni in nekaterim to ustreza.
Če se bosta odločala za posvojitev, pa imam nekaj predlogov.
Morda bo dobrodošel obisk družine, ki je otroka posvojila. Marsikdo med njimi pravi, da otroka v trenutku, ko se srečajo z njim, ko ga objamejo, in so vse birokratske ovire premagane, vzamejo za svojega.In
niti ne pomislijo nikoli, da je posvojen.
Seveda pa lahko pomisliš tudi na mednarodne posvojitve.V tem primeru ni enoletne more, če se bodo biološki starši premislili. Na voljo so Rusija, Ukrajina, odpira se Makedonija, nekateri omenjajo Bosno.
Vsak ve zase, kaj je dobro zanj. A osebno mislim, da je bolje vsaj en posvojen otročiček, kot nobeden. Pa še ta nasvet.
Če pa se boš odločila za posvojitev, se nikar ne pusti pretentati različnim koristoljubnežem, ki mastno služijo na računu tuje nesreče. Tudi v Sloveniji ,mislim. Posvojitev slovenskega otroka je dolgotrajen postopek, meddržavne posvojitve pa so drage, a hitrejše in učinkovitejše (od 2000000 sit do 15.000 evrov brez potnih in poštnih stroškov).
Zato poskušajta čimveč informacij pridobiti zastonj:na svojem Centru za socialno, od parov, ki so otroka že posvojili in bodo z vama brezplačno
delili svoje izkušnje.
Seveda, če bosta oba za. SREČNO!!!
Bi samo dodala, da na voljo so še Kolumbija in Mehika.
Predvsem pa, da mednarodna posvojitev skupaj z vsemi letalskimi kartami ( za nekatere države je potrebno potovati 2x ali celo 3x ) s hotelom(v Rusiji je to zelo drago), prebivanjem v tujini, spremstvom cel čas v tujini, ne preseže 18tisoč € v vzhodni Evropi in do 15tisoč€ v Latinski Ameriki.
Kar je več pomeni podkupovanje in plačevanje kdo ve česa.
Ljudje smo si različni in včasih moramo prisluhniti tudi drugemu. Moja starša sta tudi imela probleme preden je mama zanosila. Ona je bila takoj za to ,da bi posvojila. Ata pa ni hotel . Na srečo sem se rodila jaz, nikoli prej nisem pomislla, da bom na istem položaju kot moja starša.
Tudi midva (jaz in moj) imava probleme. Poskusila sem že večkrat pa ne gre tako, da razmišljam o posvojitvi in moj dragi je zelo vnet za to. Midva si življenja brez otrok sploh ne moreva zamislit. So se pa pojavili drugi problemi , katere rešujemo. Upam, in moč v življenju mi daje prav to, da mislim da nekje me čaka sonček al biološki al posvojen… meni je to isto.
Lep pozdrav
Draga Ella,
res je, da sta oba se mlada, vendar cas hitro tece. Ce partner ni za posvojitev, potem ta ni mozna.
Upam, da bos naslednje besede vzela kot dobronamerne in mi ne bos zamerila (isto velja za tvojega partnerja).
Caka Te ocena vajinega partnerskega razmerja. Ce si ti zivljenje brez otrok ne mores zazmisljati, partner pa ni pripravljen na kompromise, potem bos verjetno razmisljala o tem ali je to zate sprejemljivo ali ne. Imeti ali ne imeti otroke je velika odlocitev, nihce ne more in ne sme drugega prisiliti v to, da jih ima, ce jih noce (pa naj bodo bioloski ali posvojeni). Prav tako ni prav da en partner prisili drugega v to, da jih nima, ceprav si jih ta zeli. Cakanje, da si bo premislil, bo morda brezplodno. V takem primeru je potrebno premisliti ali se vztrajati v partnerskem odnosu.
Neplodnost je huda preizkusnja za par in mnogi je dolgorocno ne prezivijo. Zgodi se (poznam primer), ko so pari leta in leta vztrajali skupaj med zdravljenjem, ko se je otrok rodil, pa so se razsli. Skupni cilj, za katerega sta se prizadevala, je prepreceval, da bi razmisljala o kvaliteti svojega odnosa. Poznam tudi vec primerov (v tujini), ko se je to zgodilo nedolgo po posvojitvi.
Zato bi morda veljalo o tem razmisliti o tej tocki.
Res pa je, da primer uspesne posvojitve vedno pozitivno vpliva na potencialne posvojitelje. Tudi naju z mozem je mocno vzpodbudilo to, da sta najina prijatelja posvojila decka iz Koreje (zivela sva v ZDA). Ko sva videla tega dojencka in njegovo vkljucevanje v novo druzino, sva sele prav dobila veselje do posvojitve.
Ce zelis, se lahko dobimo in pogovorimo. Odgovori mi tu in pusti kak mail.